Biblos je v času svojega delovanja ponujal okoli 7500 naslovov večinoma slovenskih knjig, ki jih je bilo mogoče kupiti ali si jih izposoditi. V sistemu za izposojo elektronskih knjig Biblos so si članice in člani slovenskih splošnih knjižnic v enajstih letih izposodili skoraj 1,5 milijona e-knjig. Platformo je uporabljalo skoraj 10 odstotkov članic in članov knjižnic oziroma okoli 40.000 oseb. Potem pa je sredi leta 2024 Biblos odšel v zgodovino pozabe. Namesto preko njega lahko sedaj e-knjige kupujemo in si jih izposojamo preko treh platform: Cobiss Ele, Beletrine Digital in Mladinske knjige Plus. Vendar ima vsaka platforma svoja pravila, zahteve in načine delovanja, kar povzroča kar nekaj nevšečnosti.
Zapletene aplikacije in slaba dostopnost
»E-bralnik mi še na misel ni prišel, dokler nisem začela izgubljati vida. Zame je to edini način branja. Ponuja se tudi branje prek mobitela ali tabličnega računalnika, vendar ta dva načina nista zdrava za oči,« meni gospa Mirjana iz Radovljice, ki že osem let redno uporablja e-bralnik znamke Kobo. Dokler je lahko uporabljala platformo Biblos za branje elektronskih knjig, ni imela težav. Ko pa se je Biblos ukinil in je knjižnični sistem dobil platformo Cobiss Ela, so se pojavile težave. Dostop do e-knjig je zdaj digitalno zelo zaščiten in omogočen le lastnikom določenih znamk e-bralnikov. »Odkar je Cobiss uvedel nov sistem, to pomeni en kup računalniških zahtev, ki jih navaden človek sploh ne razume. Zaščitili so branje prek e-bralnika z najvišjo možno stopnjo, ki ji Kobo za zdaj še ni sledil. Zanima me samo, čemu je branje knjig velika vojaška skrivnost, da mora imeti najvišjo možno zaščito?« se sprašuje sogovornica.
Ustanoviteljica Biblosa, založba Beletrina, je svojo storitev prestavila na novo aplikacijo Beletrina Digital, kjer pa se bralki zdi letna naročnina predraga. »Kdo ima interes in korist v tem izboru? Je to določena založba ali ponudnik e-bralnika?« se prav tako sprašuje. Prepričana je, da bi bila Cobiss Ela, če bi izbrala nižjo zaščito, dostopna tudi lastnikom različnih drugih znamk e-bralnikov, ki želijo knjige brati v slovenščini. »Nekako to razumem tako, kot da me hočejo prepričati v nakup novega bralnega pripomočka, česar ne želim.« In kako ji odgovarjajo?
Problem je v zastareli tehnologiji
Vodja oddelka Uporabniški servis na Inštitutu informacijskih znanosti Tatjana Žnidarec je uporabnici pojasnila, da »platforma Cobiss Ela deluje na zaščiti Readium 2.5, ki je trenutno najvišja stopnja zaščite licenčnih datotek. Odprtokodna rešitev Readium je tudi sicer najpogosteje uporabljena rešitev v evropskem knjižničnem sistemu. Naprave Kobo pa podpirajo le zaščito Adobe DRM, ki ni združljiva z zaščito Readium, zato branje e-knjig prek Cobiss Ele na bralnikih Kobo ni možno. Rečeno je bilo, da bo Rakuten Kobo Inc. do konca leta 2024 posodobil svoj operacijski sistem na novejšo in sodobnejšo zaščito, na kateri temelji Cobiss Ela.« Povedano drugače: nihče ne ve, kdaj bo mogoče Cobiss Elo uporabiti tudi na bralnikih Kobo.
Urša Likar Luzar, nacionalna koordinatorica platforme Cobiss Ela, je dodala, da so e-bralniki Kobo zastareli, kdaj pa jih bodo posodobili, »je odvisno izključno od proizvajalca. Večina evropskih platform in knjižnic namreč že uporablja sodobnejši sistem Readium LCP; nanj je že v letu 2023 prešel tudi Biblos, na najsodobnejšem Readiumu 2.5 LCP so zdaj tudi Beletrina Digital, Emka in številne druge platforme.«
Do takrat, torej do posodobitve e-bralnikov Kobo, naši bralki svetuje, da si bralnik izposodi v kakšni od splošnih knjižnic. Toda, kot ugotavlja naša bralka iz Radovljice, njihova knjižnica ne ponuja izposoje bralnikov, medtem ko si jih je recimo v kranjski knjižnici mogoče izposoditi.
Kateri bralnik potrebujete?
Ko smo Slovenci še imeli dostop do Biblosa, je ta deloval na bralnikih inkBook, slednjega pa se je dalo kupiti tako pri Beletrini kot v knjižnicah. Sedaj je izbira postala nekoliko težja. Mladinska knjiga Plus je kot aplikacija na voljo na vseh napravah s sistemoma iOS in Android ter deluje na pretočnem sistemu, kar pomeni, da vsebine beremo ali poslušamo neposredno preko aplikacije. Vendar pa Mladinske knjige Plus ni mogoče uporabljati na e-bralnikih. »Zavedamo se želja uporabnikov in intenzivno raziskujemo možnosti, da bi v bližnji prihodnosti omogočili uporabo na bralnikih,« pojasnijo pri Mladinski knjigi. Zaupali so nam tudi, da je aplikacijo doslej preneslo že več kot 25.000 uporabnikov.
Beletrina Digital je prav tako dostopna preko aplikacije ali spleta na vseh napravah s sistemoma iOS ali Android. Je pa knjige Beletrina Digital mogoče brati le na uradnih Beletrininih bralnikih inkBook Calypso Plus in inkBook Focus. Slednje smo uporabljali tudi za branje e-knjig preko sistema Biblos. Prav tako je mogoče njihove e-knjige brati preko bralnikov PocketBook. Nam pa pri Beletrini Digital niso zaupali števila uporabnikov, saj »je število poslovna skrivnost«, vendar naj bi povprečna mesečna rast aktivnih uporabnikov znašala 10 odstotkov.
Splošne knjižnice so po ukinitvi Biblosa ustanovile zgoraj omenjeno platformo Cobiss Ela, ki je 22. marca letos zaživela še v novi podobi. Kot pravijo pri Cobiss Eli, je e-knjige mogoče brati na računalniku, tablici in mobilnem telefonu. »Uporaba e-bralnikov je sicer najbolj priporočljiv način branja, saj ne škoduje zdravju, niso pa podprti vsi bralniki. Trenutno Cobiss Elo podpirajo vsi modeli NYX Book, inkBook Focus in Calypso Plus ter nekateri modeli bralnikov Pocket,« pojasnijo in dodajo, da če bodo proizvajalci bralnikov Kobo v kratkem posodobili zaščito, bo do e-knjig mogoče dostopati tudi preko teh bralnikov, ki so med slovenskimi bralci najbolj razširjeni. Cobiss Elo naj bi trenutno uporabljalo več kot 15.000 uporabnikov.
Kaj pa ljudje z okvaro vida in sluha?
E-bralniki so predvsem koristni za tiste, ki imajo težave z vidom, saj si lahko velikost črk, razmak med vrsticami in barvo prilagajajo povsem samostojno. Zato smo ponudnike še vprašali, kako je poskrbljeno za tiste, ki imajo težavo z vidom ali sluhom.
Kot pojasnijo pri Mladinski knjigi Plus, aplikacija omogoča različne prilagoditve, ki uporabnikom olajšajo branje. »Med prilagoditvami so možnost spreminjanja svetlosti zaslona, izbira barve ozadja, prilagoditev velikosti pisave in razmika med vrsticami ter možnost izbire tipa pisave. Poleg tega je za vse uporabnike, ki imajo težave z branjem, na voljo skoraj 400 knjig v zvočni obliki, ki jih lahko poslušajo in tako dostopajo do bogate knjižne vsebine na način, ki jim najbolj ustreza,« pravijo.
Beletrina Digital uporabnikom prav tako omogoča različne prilagoditve, kot so povečava pisave, močnejši kontrast in tako dalje. »Žal pa še vedno ni na voljo modul TTS v slovenščini, ki bi omogočal branje zaslona v slovenskem jeziku, zato pa imamo na voljo zvočne knjige,« povedo pri Beletrini.
Podobno so nam odgovorili pri Cobiss Eli. Dejstvo pa je, da v Sloveniji še vedno nimamo urejenega sistema, ki bi slepim in slabovidnim, naglušnim ali gluhim ter osebam z drugimi posebnimi potrebami omogočal nemoteno branje oziroma uporabo bralnikov ter drugih sistemov.
