V Slovenskem centru PEN in mednarodnem odboru Pisatelji za mir zaradi umiritve zdravstvenih razmer letos pričakujejo precej več obiskovalcev, kljub temu pa bodo pisateljsko srečanje tako kot lani tudi tokrat deloma izpeljali na spletu. »Predvsem zato, ker so pisateljski centri, kot so nekateri afriški ali azijski, v izgnanstvu in delujejo zunaj svoje države. Nimajo sredstev, da bi prišli na Bled, si plačali pot in hotel. Ta hibridna oblika jim omogoča sodelovanje,« je povedala predsednica Slovenskega centra PEN Tanja Tuma. Tridnevnega dogajanja se bodo udeležili ustvarjalci iz 28 držav, med njimi jih bo v Slovenijo prišlo 62, medtem ko se bo pogovorov na spletu udeležilo okoli 30 gostov. Pripravili so številne okrogle mize, na katerih se bodo osredotočili na dogajanje v Ukrajini, na Bližnjem vzhodu, v Latinski Ameriki ter Bosni in Hercegovini z željo, da bi obiskovalci obenem spoznali, kakšna organizacija je PEN in kako deluje. Predsednica je povedala: »Članstvo v PEN ne pomeni samo, da dodaš eno vrstico v življenjepisu. To je vseživljenjski angažma. Da se boriš za naše vrednote.«
Bitka za človeško etiko
V torek, 10. maja, bo ob 20. uri potekal pogovor z Burhanom Sönmezem, kurdskim pisateljem in predsednikom mednarodnega PEN. Njegova knjiga Istanbul, Istanbul, v kateri turško metropolo skozi pripoved slikajo štirje politični zaporniki, zaprti v podzemnem zaporu, so letos v slovenskem prevodu izdali pri Cankarjevi založbi. Pogovor s pisateljem bo v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma vodil Ervin Hladnik - Milharčič. Pogovor bo prevajala Adrijana Štefančič. »Kurdsko-turški pisatelj, ki že nekaj let živi v Angliji, je bil nedavno kot odvetnik prisoten na sodnih procesih v Turčiji, kjer so kaznovali novinarje in aktiviste. Velikokrat mora pobegniti, ker Turčija ni več njegov varen dom,« pove Edvard Kovač, permanentni sekretar mednarodnega odbora Pisateljev za mir. Spominja se, da so pri slovenskem PEN pisali Putinu, ko je bila oktobra 2006 ubita ruska novinarka Ana Politkovska. Odgovor je vedno enak, pravi sogovornik, pa naj bodo na drugi strani ruske ali kitajske oblasti, ki se sklicujejo na to, da imajo drugačne vrednote in tradicijo ter da naj jim pisci nehajo vsiljevati svoje. »Na to odgovarjamo: Ste pa ljudje. In mi tudi. Potem moramo imeti nekaj skupnega. Zdaj je bitka za temeljno človeško etiko.«
Prazen stol za Assangea
Mnogi pogovori z eminentnimi gosti, ki bodo prevpraševali pisateljsko poslanstvo v kriznih časih, bodo potekali na različnih lokacijah v Ljubljani, njeni okolici in seveda na Bledu. Med dogodki izstopajo tradicionalni Prazni stoli, ki so vsako leto posvečeni preganjanim avtorjem. »Žal jih je vedno več in njihove usode so vedno hujše. Prvi prazen stol bo namenjen Julianu Assangeu, častnemu članu slovenskega PEN,« pojasni Edvard Kovač.
Med drugim se bo v četrtek, 12. maja, okrogle mize Bosna in vse Bosne tega sveta v Cankarjevem domu ob 14. uri udeležil Valentin Inzko, ki je bil v Bosni predstavnik OZN. Sodelovali bodo še Boris A. Novak, Tomica Bajsić in Antoine Spire. Pogovor bo vodila Andrea Lešić. Poglobili se bodo v del bosanske identitete, ki temelji na sožitju štirih religij, kot še pove Kovač: »Večkrat je govor o genocidu v Srebrenici, mi pa uporabljamo izraz etnocid, ki označuje kulturni uboj v tej sobivanjski kulturi. V Bosni in drugje opažamo, da vojno zanetijo tisti, ki pridejo od drugod.«
