V začetku aprila 1925 je na police ameriških knjigarn prišla knjiga Veliki Gatsby. Ameriški pisatelj Francis Scott Fitzgerald je roman napisal po navdihu svoje nesrečne ljubezenske zgodbe iz mladosti. Kot osemnajstletnik je na zabavi spoznal 16-letno Ginevro King, hčerko čikaškega borznega posrednika in pravo predstavnico podmladka ameriških novih bogatašev. Dve leti sta fant iz province in bogata mladenka gojilo strastno romanco, dokler ni njen oče odločno posegel v razmerje, češ da se ne spodobi, da »bi reven fant poročil bogato dekle«. Fitzgerald je užaloščen opustil študij in odšel v vojsko, gospodično King pa so poročili z bogatašem. Toda kljub temu sta ostala v stikih, si dopisovala in pisatelj je vse do njene smrti gojil upanje, da bosta ponovno oživila romanco.
Iluzija ameriškega sna
Celo tako je bil obseden z njo, da je postala navdih za lik Daisy Buchanan, bogate dedinje, ki jo v Velikem Gatsbyju obupno ljubi glavni junak Jay Gatsby, povzpetnež z bogastvom dvomljivega izvora. S tem je Fitzgerald svoji mladostni ljubezni postavil večni spomenik, čeprav ob pisanju romana ni imel takega namena. Pravzaprav bi bil zdaj, sto let kasneje, nad uspehom romana močno presenečen. V letu po izidu so namreč prodali le 20.000 knjig in roman je obveljal kot izredno neuspešen.
Toda zgodbo o lovljenju ameriških sanj v bogastvu in ljubezni so v času druge svetovne vojne izbrali za knjigo, ki so jo pošiljali ameriškim vojakom na fronto. Očitno se je zdela zgodba o zabavah s potoki šampanjca in blišču navideznega uspeha dovolj navdihujoča, da bi lahko spodbujala moralo vojakov v boju. Še več, danes je Veliki Gatsby nepogrešljiv del ameriških šolskih učnih načrtov, čeprav ga v kakšni šoli dušebrižniško prečrtajo s seznama obvezne literature prav zaradi opisov razvratnih zabav.
Prav tako je priljubljen material filmskih adaptacij. Med filmskimi verzijami romana je v spominu ostala tista iz leta 1974 v režiji Francisa Forda Coppole, v kateri naslovni vlogi igrata Robert Redford in Mia Farrow. Zadnja razkošna 120 milijonov dolarjev vredna filmska adaptacija Baza Luhrmanna iz leta 2013 z Leonardom DiCapriem v glavni vlogi pa je ponovno obudila zanimanje za roman kot kritiki sodobnega sveta. »Ideja, da je prihodnost neskončna, a da ne moremo kar naprej zapravljati in živeti, kot živimo zdaj, brez posledic, je nekaj, s čimer se ponovno srečujemo v sodobnem času,« je zgodbo tedaj komentiral DiCaprio.
Gatsby Trumpov zgled?
Res je zgodba presenetljivo aktualna še posebno v času Donalda Trumpa, ko se ponovno poveličuje idejo ameriških sanj, hkrati pa je tu realnost z vso resnostjo posledic gojenja iluzij o ameriški grandioznosti. Čeprav Gatsby in Trump pripadata različnim časom, med njima obstajajo vzporednice: svet blišča, obsedenost z bogastvom, iskanje družbenega priznanja in zavajajoče podobe uspeha. Ironično je, da je Trumpov hotel v New Yorku ponujal Gatsbyjev paket, ki je gostom omogočal razkošno izkušnjo v slogu 20. let prejšnjega stoletja.
Gatsbyja in Trumpa veže tudi ideja ameriških sanj. Trumpov vzpon v politiki je temeljil na obljubi povrnitve izgubljene veličine Amerike – sloganu, ki močno spominja na Gatsbyjevo zgodbo o uspešno pridobljenem bogastvu, ne glede na to, na kakšen način ga je zaslužil. Roman Veliki Gatsby pripoveduje tudi zgodbo o razredni razslojenosti, se pravi tudi o vse večji polarizaciji, ki se v ZDA dogaja zdaj.
Letos postal javna last
V Ameriki so stoletnico temeljnega dela ameriške literature proslavili, kot se spodobi. Na Broadwayu so do januarja 2026 podaljšali ponovitve muzikala Veliki Gatsby. Empire State Building so osvetlili zeleno, ki v romanu izraža simbolično prihodnost, Kongresna knjižnica je organizirala maratonsko branje romana, po vsej državi pa so organizirali tematske zabave v slogu 20. let preteklega stoletja.
Seveda ni treba posebej poudariti, da je roman v stotih letih postal prodajna uspešnica – vsako leto po svetu prodajo okoli 100.000 izvodov Velikega Gatsbyja, ki je z letošnjim letom postal javna last, saj so mu dokončno potekle avtorske pravice. Kar pomeni, da bodo poslej brez dvoma natisnili in prodali še več izvodov knjige, za katero je bil njen avtor prepričan, da je njegovo najslabše delo.
