Za mlade

  

V seriji knjig Lockwood & Co., po kateri je posneta tudi Netflix serija, spremljamo vzporedni svet, v katerem se pojavi epidemija duhov. Nemirni duhovi umrlih se namreč pojavljajo ponoči, njihov dotik pa je smrtonosen. Vidijo ali slišijo duhove, pa le otroci. Takšni otroci so tudi Anthnoy Lockwood, Lucy Carlyle in George Cubbins, agenti najmanjše londonske agencije za boj z duhovi, edine, ki deluje brez odraslih nadzornikov. V prvi knjigi bodo najmlajši agentje najmanjše agencije za boj z duhovi noč preživeli v strašljivi hiši, v drugi pa se bodo spopadli s fantomom preteklosti. Knjigi nas držita od začetka do konca in komaj čakamo tretji del.

  

Osemnajstletna Bianca je po pričakovanjih družbe renesančne Italije zrela za poroko, zato ji družina določi primernega snubca. Vendar pa Bianca, razočarana nad svojo usodo in obetom dogovorjenega zakona, odkrije družinsko skrivnost, in sicer moško kožo, s katero se lahko prelevi v postavnega in šarmantnega Lorenza. Zabavna zgodba, polna komičnih zapletov in izpiljenih dialogov, ki je, kljub temu da je umeščena v renesančno Italijo, tudi danes zelo relevantna in aktualna. Pogumno in iskreno se loteva kočljivih tematik, kot so spolne vloge, spolnost, življenja LGBTQ+ posameznikov, sočutje, vera, morala, odraščanje ter vloge, ki jih mlada dekleta in ženske igrajo v družbi ustaljenih konstruktov in normativov.

  

Devetletni Alfred živi tako rekoč sam. Mame od rojstva nima več, oče pa je kar naprej na službenih potovanjih in se včasih sploh ne spomni, da ima sina. Neke noči začne Alfred zasledovati skrivnostno osebo, ki se plazi okoli njegovega stanovanja in mu poleg časopisa dostavlja tudi jabolka, nogavice in sendviče. Tako se začne nepozabna pustolovščina, ki spremeni življenje Alfredu in nekaterim drugim osamljenim otrokom. Izkaže se, da ima raznašalka časopisov, Amanda Listovec, prav poseben dar – je Ostrouha. V njeni hiši Alfred odkrije star radijski oddajnik, ki ga je razvil ruski fizik A. S. Popov. S pomočjo te naprave začne skrivaj snovati nočno radijsko oddajo za pozabljene otroke.

  

Ko Georgia začenja študij v povsem novem mestu daleč od doma, je pripravljena nanjo in sklene ukrepati. A njen romantični načrt povzroči le zmedo med prijatelji, Georgia pa postane še bolj negotova glede svojih čustev. Zakaj se drugi tako zlahka zaljubijo, ona pa ne? Ji je usojeno, da bo ostala brez ljubezni? Saj boš našla nekoga – to so vsi govorili in imeli so prav. Najstniške romance se tako ali tako dobro iztečejo samo v filmih. Samo počakati moram in doživela bom veliko ljubezensko zgodbo. Našla bom pravega. Zaljubila se bova. In dobila bom svoj srečni konec.

  

Naplavine so zbirka kratkih avtorskih stripov, v katerih je Gašper Rus skrbno zbral dogodke iz preteklosti, otroške travmice in druge krasne peripetije svojega življenja, jih pedantno prečistil in jim dodal ščepec subtilne ironije ter iz njih ustvaril duhovite kratke zgodbe, ki pri bralstvu sprožijo ne le tiho hihitanje, ampak večkrat tudi glasen hehet. Avtobiografskim stripom je pridal še druge sadove svojega stripovskega ustvarjanja preteklih let in dorisal še nekaj povezovalnih stripov, v katerih avtorjev alter ego komentira nastajanje zbirke in pri tem ugotavlja, da življenje striparja nikakor ni enostavno.

  

Betonski labirint je labirint blokov, betonskih igrišč, kleti in drugih skrivališč. Ko se vanj priselita Jan in Tiana, brat in sestra, se takoj spoprijateljita z Ano in Tinetom. Štirje prijatelji uživajo v otroških igrah v Trdnjavi sredi gozda, ki ga težave in stiske iz labirinta ne dosežejo. Dokler ne postanejo tako velike, da jih ločijo. Mladinski roman postavlja v ospredje odraščanje četverice vse do najstništva, ko glavni liki iščejo svoje mesto v svetu. Vsak od njih se ob tem sooča s težavami, izgubami, bolečino, a tudi spoznanjem, da se je za pravo prijateljstvo treba potruditi.

  

Na trgu je cel kup priročnikov za mlade, ki jih učijo o svetu ter jih pripravljajo na odraslost. A včasih se mladi srečajo z najbolj preprostimi vprašanji, ki jih ne morejo zastaviti staršem zato jih zastavijo doktroju Dünkelkopfu. V knjigi je šestnajst poglavij, v katerih mladi zastavljajo vprašanja, ki jih tarejo in jim ne dajo miru (izmišljenemu) psihoterapevtu dr. Dünkelkopfu. Ta jim odgovarja in jim poskuša nuditi nek širši uvid v težavo ali zagato, najstniki, ki se nanj obrnejo, pa mu nato poročajo tudi o razpletu dogodkov. Besede dr. Dünkelkopfa pa je avtorici pomagala pregledati in podreti zaresna strokovnjakinja, psihiatrinja dr. Karin Sernec. Ne le, da mladi dobijo dogovore na nešteta vprašanja, ob branju se lahko zelo zabavajo tudi odrasli.

  

Knjižni prvenec avtorice Olivere Zulović pripoveduje zgodbo o najstnikih Ljubu in Ljubici, ki se spoprijateljita v trenutkih, ko se v njunih družinah dogajajo velike spremembe. Ljubo je priča ločitvi staršev, ki ne zmoreta več najti skupnega jezika, Ljubica pa se sooča z izgubo matere, ki je umrla zaradi bolezni. Skozi njuno prijateljstvo, ki temelji na opazovanju sosedov skozi daljnogled, si ustvarita lasten svet, v katerem postaneta junaka svojega življenja. Zgodba nas popelje v njuno otroško perspektivo, kjer preprost daljnogled postane okno v življenja drugih, na videz popolnih družin. Skozi opazovanja odkrijeta, da vsakdo nosi svoje skrivnosti in bolečine. S tem se tudi sama soočata z lastnimi izzivi odraščanja in z neprijetnimi resnicami o svetu odraslih.

  

Zimske ptice so izjemno delo, ki zaokroža trilogijo, a obenem izrazito nadgrajuje prvi dve knjigi tako v vsebinskem kot v formalnem smislu. Tokrat zgodba spremlja ostarelega Ambroža. S psom Oskarjem živi v hiši sredi ničesar in strmi v prazen list papirja na risarski mizi. Preizprašuje svoje življenje, svoje odnose z ljudmi, s svojo ženo Meto. Predvsem pa preizprašuje sebe, svojo kariero. Ustvaril je zavidljiv opus del, dosegel je prepoznavnost, celo slavo, večina bi rekla, da je uspel. Pa misli tako tudi sam? V sklepnem delu "ptičje" trilogije se Gašper Krajnc v podobi svojega protagonista brezkompromisno spopade tako s položajem umetnika v družbi kot z družbenimi pričakovanji do umetnosti, obenem pa v središče postavlja človeka, kakršen je, ko ni umetnik, ko je "samo" star mož, prostovoljno obsojen na samoto.

Za najmlajše

  

Vse ob svojem času je prav posebna knjiga za otroke, saj uči potrpljenja in čakanja v času nenehnega hitenja. Časovne enote, v katerih se kaj zgodi, se skozi knjigo stopnjujejo. Začnemo z eno minuto, nadaljujemo z osmimi minutami, ko svetloba Sonca doseže Semljo, do cele zime, ki jo medved predrema v brlogu, do več kot stotih let, kolikor živi galapaška želva velikanka. Slikanica je pospremljena s številnimi ilustracijami, poljudni izrazi in razlage pa so primerno poenostavljeni. Ta knjiga je napisana kot protiutež našemu instantnemu času. Opominja nas, da tiste zares čarobne stvari v življenju – od utripa srca do nastanka čisto pravega deževnega gozda – potrebujejo čas in so zares prava čudesa narave.

  

Poljudnoznanstvena knjiga za mlade je natisnjena v velikem formatu in nas popelje v čudežni svet bioluminiscence. Ilustracije v knjigi so ustvarjene s posebno tehniko, zato se zdi, da se zares svetlikajo in izstopajo iz strani v naš svet. Svetlikanje ni le enciklopedija narave, temveč tudi poklon znanstvenikom in raziskovalcem globokega morja, ki pogumno raziskujejo skrivnosti bioluminiscence na morskem dnu. Knjiga združuje naravno zgodovino z elementi STEM (znanost, tehnologija, inženirstvo in matematika), pri čemer razmišlja o tem, kako deluje bioluminiscenca in kako lahko njeno razumevanje prispeva k boju proti podnebnim spremembam in onesnaževanju.

  

Deklica in medvedek nas vabita na posebno pustolovščino. Skupaj potujeta skozi letne čase in odkrivata nove stvari, lovita veter v lase in se igrata skrivalnice s soncem, osvajata najvišje vrhove in se potapljata v morju, vse dokler nekega dne … Makedonski umetnik Vane Kosturanov nam z nežnimi ilustracijami pričara toplo sanjsko zgodbo o prijateljstvu in odraščanju. Slikanica Deklica in medvedek je bila leta 2019 uvrščena v katalog Bele vrane, na knjižnem sejmu v Skopju je bila istega leta izbrana za najboljšo ilustrirano knjigo.

  

Muca Greta je zelo pametna in prebrisana muca, ki si za svojega človeka izbere pesnika Ivana. Ivan si želi, da bi imel družbo tudi na sprehodu, zato razmišlja o tem, da bi v svoje življenje povabil kužka. Greta je popolnoma ogorčena nad to idejo in mu hitro pokaže, da lahko na sprehod vzame kar njo. Ko se odpravljata iz stanovanja spoznata sosedo Mojco in njenega sina Lukasa. Greta izve, da imata Mojca in Lukas mačka Šoltija. Ko se spoznata, ga Greta hitro poduči, kako biti pravi maček. S svojo prebrisanostjo pa hitro doseže tudi to, da njen Ivan in soseda Mojca začneta veliko časa preživljati skupaj. Čudovita zgodba, ki je napisana iz perspektive muce Grete, ki je v prvi knjigi posvojila človeka Ivana. V drugi knjigi spozna sosedovega mačka Šoltija, ki živi Mojco in njenim sinom Lukasom. 

  

Momo je navihana petletna deklica, ki živi z babico in očetom v pristaniški vasici v Normandiji. Njen oče je, tako kot mnogo drugih vaščanov, mornar in je zaradi službe dolge tedne zdoma, babica in Momo pa ostaneta sami v stari hiši na robu vasi. Potem ko nekega dne s pomola pospremita ladjo, ki izgine na obzorju, se zanju začne prav posebno poletje, polno preobratov, toplih trenutkov in vsakdanjih, a pomenljivih pripetljajev, ki nam pričarajo nepozabno poletno obmorsko dogodivščino. Ne manjka nenavadnih prijateljstev in strašljivih srečanj, drobnih norčij ter silovitih trenutkov bolečine in sreče, napolnjenih s pristno otroško zvedavostjo, ki v tej prisrčni in topli zgodbi odzvanja kot nepozaben odmev preteklih dni.

  

Bobrček Tonči iz Gozdne vasi ima najraje večerni čaj na verandi kočice ob jezeru skupaj s svojim najboljšim prijateljem kosom Rumenkom. Ko ob koncu dneva razmišljata, kaj vse se je zgodilo prebivalcem Gozdne vasi in kako so lahko srečni, da imajo drug drugega. V živalicah, ki jih je mojstrsko upodobila Polona Kosec, prepoznamo človeške lastnosti, njihove tegobe so tegobe, ki jih doživljamo in poznamo ljudje. Morda bomo skozi njihovo doživljanje lažje našli tudi odgovore zase.

  

Leto 1894. Annie Kopchovsky, ki jo bodo ljudje poznali kot Annie Londonderry, se odloči, da bo prekolesarila svet. To takoj pritegne pozornost javnosti – ji bo uspelo? Je vse skupaj le oglaševalska potegavščina? Ali pa je dekle kratko malo noro? Nekaj drži kot pribito: med poganjanjem pedalov in lovljenjem ladijskih povezav jo čaka nešteto dogodivščin. Da ne govorimo o pestrosti dežel in kultur ter lepoti sveta.