Na prvi pogled bi lahko rekli, da gre za preprosto zgodbo, pišejo v recenziji knjige pri Jutarnjem listu: Imelda, mlada nevesta, ki jo na poroko pospremi oče, se skriva za tančico z izgovorom, da ima zaradi čebeljega pika otečen obraz. Toda hitro se izkaže, da stvari niso takšne, kot se zdijo na prvi pogled.
Imelda prihaja iz družine iz nižjega sloja, v kateri je prevladoval nasilen oče, mati pa je zgodaj umrla. V nasprotju z brati je bila edina, ki je ni tepel – ne zato, ker bi jo imel rad, ampak zato, ker je v njej videl lepoto, s katero bi lahko dosegla nekaj več. Njen premožni mož Dickie ni moški, ki ga ljubi – poročila sta se, ker je zanosila.
Dickie je dober in umirjen človek, ki se je zaradi bratove smrti vrnil domov, da bi prevzel družinski posel in skrbel za Imeldo. Toda v resnici skriva svojo pravo identiteto – je gej in se je za družino odrekel svoji sreči. Njegovo zatajevanje vodi v postopni razpad družinskega življenja, ki doseže tragičen vrhunec.
Njuna otroka, Cass in P.J., rasteta v svetu, v katerem njuna družina finančno propada, starša pa se oddaljujeta od resničnosti. Medtem ko njuna mati prodaja lastnino na spletu, da bi obdržala streho nad glavo, se oče umika v gozd, kjer gradi zatočišče pred apokalipso.
Roman o kaosu, upanju in pomenu resnice
Murrayjev roman ni zgolj pripoved o razpadanju ene družine. To je zgodba o svetu, kjer se moramo soočiti z resnico, tudi ko je boleča. Njegovi junaki so polni napak, a hkrati človeški in prepričljivi.
Roman je tudi kritika sodobne družbe: a med vrsticami nas avtor opominja, da nič ni tako uničeno, da se ne bi dalo popraviti – če si le dovolimo spregledati laži, v katere verjamemo.
