Festival Janus umetniško vodi vsestranski glasbenik, violinist in skladatelj Matija Krečič, ki pravi: »Prvi festival je bil v Mariboru, pobuda je prišla s strani takratne direktorice LG Maribor Mojce Redjko, da se z vsebino napolni njihov nov prostor, ki so ga takrat dobili, Minoritsko cerkev. Potem se je zamenjalo vodstvo gledališča, ni bilo podpore ministrstva za kulturo in občine, in zato je ideja zastala. Potem pa smo jo lani oživili na pobudo Mihe Firšta iz Hiše kulture Celje, ki je bil z nami že na prvem festivalu. Lani je fesival zelo lepo uspel, letos bo še za en dan daljši.«
Po mnenju umetniškega festivala se njihov festival od drugih razlikuje po programu, »ker je kar nekaj glasbe, ki je na nekih povsem klasičnih koncertih ponavadi ne slišimo, saj je snovalci programov ne uvrstijo tja, raje posegajo po starejših delih, po romantiki, klasicizmu, na festivalih sodobne glasbe pa se po navadi držijo nekih utečenih slogovnih usmeritev. Medtem ko 20. stoletje, iz katerega zajema naš festival, ponuja res široko paleto glasbe in glasbenih slogov.« Festival je poseben tudi po tem, da so vsi sodelujoči umetniki približno iste generacije, so podobno misleči, zaradi česar je to nekakšen »družinsko prijateljski festival«.
Solo kontrabas, tango in Piknik koncert
Začenjajo v četrtek popoldne v Celjskem domu, ko bo svoj nedavno izdani spletni album Nižje ne gre – Glasba slovenskih skladateljev za kontrabas (založilo glasbeno društvo Janus Atelier, ki je tudi soorganizator festivala) predstavil kontrabasist mlajše generacije, že omenjeni Miha Firšt, ki prihaja iz znane celjske glasbene in skladateljske družine.
Koncert dua pianistke Tsarine Marinkove Krajnčan in violončelistke Maruše Turjak Bogataj bo v petek zvečer. Šlo bo za virtuozni glasbeni dialog v jeziku dveh mlajših slovenskih skladateljev (Kristijan Krajnčan in Matija Krečič), ki ju bo zaokrožila slovita Franckova Sonata v A-duru.
Izbrane kompozicije za kužke
Že ob 11. uri v soboto pa bodo pod umetniškim vodstvom Mihe Plevčaka na Krekovem trgu izvedli kultno minimalistično kompozicijo Terryja Rileyja V C (v originalu In C) iz leta 1964. Gre za eno ključnih del minimalizma, kjer partitura določa, kako naj katero koli število glasbenikov ponavlja serijo 53 melodičnih fragmentov v vodeni improvizaciji.
Pred Vodnim stolpom v nedeljo ob 11. uri pripravljajo Koncert za kužke, ki je bil lani deležen velike pozornosti. Poslušalo se bo za izbrano glasbo ter nove kompozicije in zvočne učinke, ki bodo nastali ob tej priložnosti.
Na slavnostnem zaključnem koncertu festivala z naslovom Ameriška rapsodija pa bodo v ospredju trije skladatelji iz zlate dobe ameriške simfonične glasbe, ki se je razvila iz sinteze evropske romantike in džeza ter je postavila temelje današnji filmski glasbi: Rapsodija v modrem Georgea Gershwina, Koncert za violino Samuela Barberja ter slikovita Korngoldova suita Veliko hrupa za nič. Orkester bo vodil Zoran Bičanin, za klavirjem bo solist Davorin Mori, na violini pa Uroš Bičanin.
»Da smo se odprli Celju, nam je lani do neke mere že uspelo, upam, da letos to še nadgradimo,« še pravi umetniški vodja Matija Krečič. Že v začetkih snovanja festivala pred leti so se odločili, da ga organizirajo zunaj Ljubljane, prenatrpane s kulturnimi dogodki, »Celje pa se mi zdi idealno mesto, ki ima neko maso ljudi, hkrati pa ni preveliko, da se naš festival ne izgubi v množici vseh možnih prireditev.« Dejal je še, da se bodo še naprej trudili, da bodo med seboj čim bolj pomešali različne poslušalce in zvrsti (tango glasba ima svoj krog privržencev, z dogodki na prostem bodo na svoj račun prišli predvsem mlajši obiskovalci, »sto let glasbe« pa bo ponudil tako noviteto in vrsto skladb z novejšim datumom nastanka, kot tudi izbrane skladbe 20. stoletja). Hiša kulture Celje ima tudi svojo publiko, saj imajo glasbeni abonma, festival pa seveda nagovarja občinstvo še širše.
