Ko postavimo vprašanje, kaj je prevladujoče občutje glasbe skupine The Beatles, bi se melanholičnost verjetno uvrstila na vrh lestvice. Obenem glasba Liverpoolčanov budi drugačno nostalgijo kot na primer glasba The Rolling Stones. Kdo bi rekel, da Stonesi melanholije niti ne premorejo in da so v posmehljivosti času pred njo ves čas bežali. Skladbe, kot so Ruby Tuesday, As Tears Go By ali Lady Jane, v primerjavi z beatlesovsko melanholijo zvenijo kot poskočnice, enako ali še bolj pa bi se to dalo reči za Time Waits For No One, ki je izšla jeseni 1974 in ki po mnenju sladokusnih stonesofilov velja za njihovo najbolj melanholično skladbo. Skladbo, v kateri se predajo času.

Beatlesovska melanholija je težja, bolj staromodno zveneča in žalobna, v rangu filmske glasbe, nabor beatlesovskih melanholičnih skladb pa je obširen: Baby in Black, Girl, Michelle, Eleanor Rigby, A Day in The Life, Something, While My Guitar Gently Weeps, She's Leaving Home, Blackbird, Let It Be, I'm So Tired in še bi se dalo omeniti kak napev, ki tvori beatlesovsko zvočno identiteto, zaradi katere jih marsikdo niti ne prenese. Nenazadnje je tudi načeloma veseljaška Yellow Submarine melanholičen napev.

A vrh tega opusa ali izraza, v katerem so sodelovali vsi člani zasedbe, pooseblja Paul McCartney s skladbo Yesterday, ki v teh dneh obhaja 59. obletnico, ko je v ZDA zavzela prvo mesto na lestvici in se podala na pot svojevrstne solo kariere. Gre za skladbo, ki je izmed vseh, ki so jih Liverpoolčani dali v obtok, odpotovala najbolj samosvojo in ločeno pot in se je najbolj oddvojila od kolektivnosti zasedbe kot take, na tej poti pa je v marsičem presegla vse druge domislice slavne četverice.

Očitna prelomnica

Yesterday velja za največkrat prirejeno skladbo na svetu, ki jo je mogoče slišati v več kot 1600 različicah, po izboru BBC je tudi najboljša pop skladba 20. stoletja, kar je naslov v rangu tega, da je najboljši nogometaš minulega stoletja Pele. Z njo oziroma ploščo Help iz leta 1965, na kateri je Yesterday izšla v Evropi, medtem ko je na ameriškem trgu septembra 1965 izšla v obliki male plošče, so bili The Beatles leta 1966 kot prva rock skupina nominirani v kategoriji za najboljši album leta. Do tedaj so v tej kategoriji sodelovali samo izvajalci oziroma avtorji z jazz izhodiščem, tudi tistega leta je zmagal Tony Bennett. Beatles izrazito niso bili jazz.

Obenem gre za dolgo časa najbolj predvajano skladbo na svetu in tudi za najznamenitejšo svetovno primerjavo skladbe Golica Slavka Avsenika. »Na prvem mestu Yesterday, na drugem pa Golica,« pravi ena največjih slovenskih glasbeniških legend. Hkrati je bila skladba očitna prelomnica v delovanju The Beatles. V njej se je prvič zgodilo, da je kateri član izvedel skladbo brez pomoči kolegov, pri čemer so se The Beatles z Yesterday ukvarjali dolgo časa, jo poskušali aranžirati na razne načine, namesto besedila pa jim je služila besedna domislica »scrambled eggs« ali »umešana jajca«.

Skladbe se je domislil McCartney, in to med sobivanjem z Jane Asher, filmsko igralko, ki je njegova družica postala pri 17 letih, a je razmerje, ki je obetalo celo poroko, razpadlo po petih letih, potem ko ga je Asherjeva po nekem predčasnem prihodu domov zalotila z drugo priležnico. Po legendi naj bi McCartney melodijo sanjal in se takoj zjutraj usedel za klavir v družinski hiši Asherjeve, kjer je tedaj živel. Dolgo se mu je zdelo, da je skladbo že nekje slišal oziroma da jo je povzel po izvoru, ki ga ne more dojeti, zato je gnjavil okolico s tem, da je vsakomur, če je le imel priložnost, zaigral Yesterday in ga vprašal, ali se mu melodija morda zdi od kod znana. Pokojni kolega George Harrison se je časov nastajanja Yesterday porogljivo spomnil v izjavi: »Ves čas je govoril o tej skladbi, kot da je Beethoven ali nekaj takega.« McCartneyju preostanka skupine nikakor ni uspelo dovolj navdušiti za njo, prav tako se je s producentom Georgeem Martinom razhajal glede aranžmajsko-produkcijskih idej.

Različni odzivi

Potem ko je na izletu na Portugalsko z Asherjevo končno dokončal besedilo, je skladbo najprej ponudil Chrisu Farlowu, angleškemu pevcu, ki je zaslovel s prepevanjem skladb Rolling Stonesov, z Out Of Time, ki so jo Stonesi sami prvič vključili v živi program šele na turneji 2022, pa je bil leta 1966 tudi prvi na angleški lestvici. A Farlow je McCartneyjevo ponudbo za Yesterday poleti 1965 zavrnil, češ da gre za premehak napev, ki bi odstopal od njegovega repertoarja. Ob dejstvu, da je imel v Andrewu Oldhamu istega menedžerja kot Stonesi, gre sumiti, da se Farlow morda niti ni odločil sam, ampak tudi v duhu Oldhamove agende ustvarjanja rivalstva med Beatlesi in Stonesi.

Če skrajšamo zgodbo. Yesterday, skladbo, ki so se je očitno vsi na tak ali drugačen način otepali, je McCartney 14. julija 1965 posnel sam, ob spremljavi zgolj akustične kitare, godalni kvartet je svoj del posnel naknadno. Ko je bila skladba končana, sta bila producent Martin in menedžer Brian Epstein v dilemi, mar je ne bi objavili zgolj pod imenom Paul McCartney, a je potem poleti 1965 izšla na plošči Help pod imenom skupine. Jeseni istega leta se je pojavila tudi v ZDA na mali plošči, na kateri je bil na drugi strani napev Act Naturally v izvedbi Ringa Starra, kar dodatno utrjuje vtis o mnenju preostalih Beatlesov o Yesterday. Pa vendar so skladbo nemudoma vključili v program nastopov v živo in na spletu je mogoče slišati nemalo različic tako ob spremljavi preostalih članov zasedbe kot ko je na odru stal le McCartney in skladbo odbrenkal sam. Tudi med drugimi glasbeniki je budila različne odzive. Chuck Berry je denimo dejal, da gre za delo, za katero bi si želel, da bi ga napisal on, Dylan pa je spadal med tiste, ki so do Yesterday vzpostavili distanco, rekoč, da je ameriška glasba v dvajsetih letih prejšnjega stoletja navrgla vsaj nekaj boljših skladb. Vseeno sta s Harrisonom leta 1970 posnela svojo verzijo, ki pa ni nikjer izšla, je pa te čase dosegljiva na spletu in se resnici na ljubo sliši kot manj uspešen poskus, po katerem ni nujno, da bi prestala avdicijo.