Tematski violončelistični festival Cellofest Ljubljana vsako drugo leto ponudi cikel koncertov ter delavnice in seminarje z uveljavljenimi domačimi in tujimi pedagogi. Eden najboljših violončelistov trenutno v svetu, madžarski violončelist István Várdai, ter ravno tako izjemen japonsko-nemški violončelist Danjulo Ishizaka sta osrednji zvezdi letošnjega festivala. Oba bosta vodila tudi mojstrski tečaj. Várdai, ki je tudi umetniški vodja komornega orkestra Franza Liszta iz Budimpešte, igra na Stradivarijev violončelo iz leta 1673, na katerega je nekoč igrala pokojna superzvezda Jacqueline de Pré, za njo pa še Lynn Harrell. V Ljubljani bo imel recital 22. oktobra, ki bo tudi del srebrnega abonmaja Cankarjevega doma. Na odru se mu bo pridružil prav tako izjemen madžarski pianist Zoltán Fejérvári, zmagovalec tekmovanja v Montrealu in štipendist fundacije Borletti-Buitoni.
Druga zvezda festivala Ishizaka bo na odru dva dni pozneje, kot solist s Simfoniki RTV Slovenija v okviru njihovega abonmaja Kromatika. Odigrali bodo Šostakovičev koncert za violončelo in orkester št. 2. Ishizaka je bil eden zadnjih učencev legendarnega Mstislava Rostropoviča. Tudi on je igral na Stradivarijev violončelo, celo dva: najprej na Lorda Aylesforda, na katerega je pred njim igral János Starker, nato pa na Ex-Feuermanna (De Munck).
Slovenski solisti
Producent Cellofesta je zavod im.puls art, direktor zavoda Niko Houška pa je tudi sam violončelist in se še posebej veseli izjemnega podviga, ki ga napovedujejo slovenski violončelisti Gal Faganel, Tamara Gombač, Maruša Bogataj Turjak, Alja Mandič Faganel, Sebastian Bertoncelj in umetniška vodja Cellofesta Karmen Pečar Koritnik. Na dveh koncertih v enem dnevu bodo namreč izvedli celoten opus Ludwiga van Beethovna za klavir in violončelo. Podvig bo obsegal tri ure in pol glasbenega programa. Za klavirjem bodo soliste spremljali Aleksander Serdar, Sven Brajković in Maja Gombač Haas.
Ko je govor o domačih silah, bo nekoliko mlajša, a že uveljavljena generacija violončelistov – Ema Krečič, Zala Vidic, Izak Hudnik in Nejc Rupnik, ki se družijo v zasedbi Kvartet violončelov Cédez – odigrala za naše odre manj običajen spored. »Lahko rečem, da so to izjemno virtuozni violončelisti. Njihova ideja je bila, da sestavijo kvartet po načelu, ki je v tujini dokaj znan in zanj obstaja tudi precej literature, ki pa je zelo zahtevna. Zasedba namreč na neki način imitira godalni kvartet, le da se v vlogi violin in viole pojavlja violončelo – le v višjih legah instrumenta. Med poslušanjem nekako sploh ne moreš ločiti, za kateri instrument gre,« je povedal Niko Houška.
Pojoča violončelistka
Še bolj poseben bo zaključni koncert festivala v Kinu Šiška, kjer bo nastopila nekonvencionalna violončelistka Marie Spaemann, na odru pa se ji bo pridružil harmonikar Christian Bakanic. »Gre za zelo zanimivo glasbenico, ki je začela pot kot klasična glasbenica, med drugim je študirala v Zagrebu pri prof. Valterju Dešpalju, kamor se je vozila z Dunaja, in je kot solistka že nastopala z uglednimi orkestri. Potem pa je ugotovila, da ji zgolj klasična glasba ne zadošča in da tudi zelo dobro poje, začele so jo zanimati še druge glasbene zvrsti. V zadnjih osmih letih je razvila čisto svoj način kantavtorstva, tako da igra na čelo in hkrati poje. Ta spoj je zelo zanimiv, z njim navdušuje po Evropi. Seveda se čelo že dolgo pojavlja v zasedbah na področju jazza, improvizacije, vseeno pa je njena izvajalska praksa edinstvena. S harmonikarjem sta že dlje časa zelo kreativen dvojec,« je o nastopajočih na zadnji večer festivala povedal producent.
Na Cellofestu Ljubljana bomo lahko ponovno prisluhnili stočlanskemu orkestru najmlajših violončelistov, ki bodo najprej sodelovali na tridnevni delavnici, kjer jih bo z mentorji vodila prof. Ksenija Trotovšek Brlek, naštudirali 45-minutni program in ga na matinejskem nedeljskem koncertu še izvedli. »Ta delavnica je resnično postala bistveni sestavni del Cellofesta, čeprav smo si jo v začetku zamislili bolj kot spremljevalni dogodek. Ugotovili smo, da je za naš festival eksistencialnega pomena. Čelisti so stari od pet do štirinajst let, pridejo iz vse Slovenije, nazadnje so prišli iz 27 glasbenih šol. Veliko jih prvič igra v večji zasedbi, prvič pokukajo v svet komornega muziciranja, in to jih fascinira ter jim daje dodatno motivacijo,« je o delu z najmlajšimi še povedal Houška.
