Razširitev volilnega telesa ameriške Akademije, ki je sledila gibanjem #jaztudi in #OscarsSoWhite (oskarji tako beli), je v zadnjih letih poskrbela, da zmagovalci niso več tako enostavno predvidljivi in da nas lahko prejemnik oskarja za film leta pogosto tudi preseneti. Spomnimo se zgolj nedavnih zmag Mesečine, Parazita in Dežele nomadov; ti so zmago (sprva celo v napačni kuverti) prinesli črnski kvirovski zgodbi, tujejezičnemu filmu in azijski režiserki. Tudi letos tako kljub diskurzu, ki je v medijski krajini prevladal v trenutku, ko se je oskarjevska tehtnica fenomena Barbenheimer prevesila na stran Christopherja Nolana, ne gre prezreti dejstva, da so za najboljši film nominirani kar trije filmi, pod katere se podpisujejo režiserke – že omenjena Barbie Grete Gerwig, Pretekla življenja Celine Song in Anatomija padca Justine Triet, ki si je edina od naštetih prislužila tudi nominacijo za najboljšo režijo. Morda smo si letos res obetali obsežnejše nominacije režiserk; navsezadnje je bila v to kategorijo šele po 82 letih podeljevanja nagrad pripuščena prva zmagovalka, med nominirance pa sta se zgolj leta 2021 prebili dve ženski hkrati. In če so zmagovalci preteklih let začeli vsaj nekoliko sugerirati odklon od klasičnih filmskih epov, biografij trpečih moških genijev in megalomanske hollywoodske produkcije, letošnje nominacije na prvi pogled morda res nakazujejo korak nazaj. A tudi tri režiserke med nominacijami za film leta so navsezadnje zgodovinski dosežek. Emma Stone je letos medtem šele druga ženska, ki je za film Nesrečna bitja v istem letu nominirana kot producentka in glavna igralka – to je leta 2021 uspelo le še Frances McDormand z Deželo nomadov – Greta Gerwig pa se zaenkrat zapisuje kot edina režiserka (moškega ali ženskega spola), ki je oskarjevsko nominacijo za film leta prejela za vse svoje celovečerne filme – Lady Bird, Čas deklištva in Barbie.

Mejnik Martina Scorseseja

Kar sedem od skupno dvajsetih nominacij je letos pripadlo igralcem nebelske etnične pripadnosti, zmaga pa se v kategoriji glavne ženske vloge za zdaj napoveduje Lily Gladstone za film Morilci cvetne lune – gre za prvo nominirano žensko ameriških staroselskih korenin. Med igralci je zmaga Cilliana Murpheyja in Roberta Downeyja Jr. za film Oppenheimer že skorajda zakoličena, čeprav se je Bradley Cooper z Maestrom zapisal med redke igralce v zgodovini, ki mu je že dvakrat uspelo, da se je režiral v vlogi, za katero je prejel oskarjevsko nominacijo; dosežek, ki je pred njim uspel le še Laurenceu Olivierju, Clintu Eastwoodu in Warrenu Beattyju.

Letošnji oskarji pa poseben mejnik predstavljajo še z dvema legendama ameriške filmske industrije: Martin Scorsese je s svojo deseto nominacijo za režijo postal največkrat nominirani režiser v oskarjevski 96-letni zgodovini, skladatelj John Williams pa je letos pri svojih 91 letih s filmom Indiana Jones 5 postal najstarejši nominiranec, kot tudi največkrat nominirana še živeča oseba – s skupno 54 nominacijami ga prehiteva zgolj Walt Disney.

Nedeljsko prireditev bo že drugo leto zapored – in skupno četrtič – vodil komik in televizijski voditelj Jimmy Kimmel, ki napoveduje, da bodo šale tokrat v celoti zreducirane na nominirane filme. S tem se želi distancirati od družbenih komentarjev in politike, pri čemer pa se postavlja vprašanje, zakaj je znala biti industrija tako kritična do politik republikanskega, a se zdaj zavija v molk ob vojnih zločinih demokratskega predsednika. 

Priporočamo