»Trenutno je veliko govora o povečanju sredstev za film, a ne vem, če se je dobro hvaliti z zamujenim računom, ki se poravnava za trideset let nazaj,« meni oblikovalec zvoka Julij Zornik, nagrajenec Prešernovega sklada. Foto:Tomaž Skale
Julij Zornik se podpisuje pod 261 filmskih del: Ni vseeno, katere zvoke ptičev uporabiš
Julij Zornik je oblikovalec zvoka z bržkone največjim filmskim opusom pri nas. S svojim »izostrenim umetniškim čutom, s katerim z mnogoterimi zvočnimi elementi podpre in obogati sporočilnost in učinek filmskih del«, kot je v utemeljitvi nagrade Prešernovega sklada zapisal upravni odbor PS, se do danes podpisuje pod 261 filmskih del, med njimi tudi z vesno nagrajene Moreno, Babičino seksualno življenje, Varen kraj in Opazovanje.
Ob tem poudarja, da gledalec v filmu ne sme slišati zvoka ali glasbe, kot ne sme videti gibov kamere in postavitve luči. »Film mora gledati kot celoto; čim postane pozoren na zvok, to pomeni, da se je ta od filma oddaljil.«
V oblikovanju zvoka ste samouk in tako kot na začetku vaše kariere na filmskih in televizijskih študijih še danes nimamo katedre za oblikovanje zvoka. Kaj to pomeni za vašo stroko?
