Točno osemdeset dni pred začetkom evropske prestolnice kulture v Novi Gorici in Gorici so prvič predstavili celoten uradni program te obsežne prireditve, s katero bosta dve mesti na različnih straneh meje »prvič v zgodovini postali ena prestolnica kulture«, kot je poudarila Mija Lorbek, direktorica zavoda GO! 2025. »To je dokaz, da je prav kultura ta, ki povezuje in gradi prihodnost.« Gradi tudi v dobesednem pomenu, saj so v obeh mestih uresničili več kot 90 odstotkov s prestolnico povezanih infrastrukturnih načrtov v vrednosti več kot 200 milijonov evrov, s tem pa pridobili tudi prostore za produkcijo, ki jih je pred tem primanjkovalo. »Na degradiranem prostoru ob meji zdaj nastaja nov urbani prostor kulture.« Kot je pristavila, slogan prestolnice »Gremo brezmejno!« simbolizira čezmejno sodelovanje, ki se je v zadnjih letih okrepilo in se bo nadaljevalo tudi v prihodnosti.
Predstavitev programa je pozdravila tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko in to priložnost označila kot »pomemben dan za brezmejno potovanje prestolnice kulture«; pri tem je omenila, da je namen evropske kulturne prestolnice doseganje trajnih rezultatov, kajti kultura je »vezivo družbe, ki ponuja tudi vizije za prihodnost«. Ministrstvo za kulturo je sicer program EPK podprlo s nekaj več kot 14 milijoni evrov, pri tem pa pomagalo tudi pri raznih investicijah, kot sta obnova vile Rafut (občina je poskrbela za prenovo njenega parka) in zunanji avditorij ob stavbi novogoriškega gledališča.
Med zapuščino in vizijo
Kot je pojasnil programski vodja zavoda GO! 2025 Stojan Pelko, so bile bistvene poteze programa začrtane že v prijavni knjigi, postopno pa so se razvile v štiri vsebinske sklope, ki so jih poimenovali Vojna in mir, Kreacija novega, Tihotapci in Zelo zeleno. Vojna in mir se ukvarja tako z zgodovinsko dediščino mejnega območja kot s konflikti sodobnega časa; eden nosilnih projektov tega sklopa je Evropska platforma za interpretacijo 20. stoletja (EPIC), participativni prostor, namenjen izmenjavi pogledov na zgodovino preteklega stoletja, ki se bo odprl 9. maja v nekdanjem skladišču na Kolodvorski, stalna razstava pa bo vključevala osebne zgodbe in spomine okoliških prebivalcev z obeh strani meje. Istega dne bo premiera celovečernega dokumentarnega filma Anje Medved s pričevanji tistih, ki so drugo svetovno vojno doživljali skozi otroške oči. Posebna pozornost bo posvečena slikarju in grafiku Zoranu Mušiču, velikemu pričevalcu 20. stoletja, z več razstavami na različnih prizoriščih s skupnim naslovom Mušič – pokrajine telesa, kjer se bo mogoče sprehoditi od prvih podob iz umetnikovega otroštva preko srhljivih spominov na koncentracijsko taborišče do zadnjih avtoportretov; projekt Umetnost proti puški pa bo s tremi glasbeno-scenskimi uprizoritvami raziskoval globoko vtisnjene sledi prve svetovne vojne na tem območju.
Sklop Kreacija novega, navezan na kraj, ki je zrasel iz ničesar, bo v projektu Sijoče nevidno mesto ponudil premislek podobe Nove Gorice, kakršna bi bila po izvorni zasnovi Edvarda Ravnikarja, in poglobljen pogled na delo tega arhitekta; več dogodkov bo naslovilo tudi stoletnico rojstva Franca Basaglie, znamenitega revolucionarja antipsihiatrije, ki je zrušil okostenele strukture zdravljenja in obravnave norosti, svojo pot pa je začel prav v Gorici. Konec maja se začne Bienale mladih umetnikov Evrope in Sredozemlja, klavirski virtuoz Aleksander Gadžijev bo 17. julija pripravil glasbeni dogodek na prostem Točka srečanja, gledališki režiser Tomi Janežič pa podpisuje serijo dvanajstih predstav s krovnim naslovom Dotik usode, ki bodo v vzvratnem ogledalu obdobja 70. in 80. let prejšnjega stoletja dokumentirale tkivo Nove Gorice in njene (nenavadne) povezave z drugimi mesti.
Večdnevni množični dogodki
V sklopu Tihotapci bo v ospredju prehajanje meja, pa ne toliko v smislu nedovoljenega prenašanja blaga kakor znanja, idej in izkušenj. Program bo segal od pogovorov z uglednimi pisci ter misleci, kot so Didier Eribon, Aleksandar Hemon, Miljenko Jergović in Slavoj Žižek, do literarnih rezidenc ali niza gledaliških predstav in performansov, ki bo obdelal migracije sodobnega časa (Tvoja meja je moja meja). Sem spada tudi osrednji plesni dogodek prestolnice, Brezmejno telo v zasnovi MN Dance Company, ki bo 3. julija v solkanskem kamnolomu. Sklop Zelo zeleno bo združil različne z naravo povezane projekte, med njimi Atlas pozabljenih sadovnjakov, botanično-umetniški projekt, ki ga je zasnoval filmski režiser in direktor fotografije Gregor Božič, ali Isolabs, v katerem Marko Peljhan skozi različne formate prepleta umetnost, znanost, tehnologijo in okolje porečja Soče.
Odprtje prestolnice bo 8. februarja s celodnevno slovesnostjo Od postaje do postaje, ki bo v režiji Nede Rusjan Bric simbolno povezala obe mesti – začela se bo s povorko godb na pihala, sledil bo umetniški program na različnih prizoriščih, po uradni popoldanski otvoritvi pa bo na vrsti spektakel na travniku pred novogoriškim gledališčem in nato še večerni koncerti. Tovrstni množični dogodki za najširše občinstvo bodo še trije, nekako v vsakem letnem času po eden: prvi teden maja bo v znamenju Pohoda za Evropo, ki bo obogaten z raznimi instalacijami in umetniškimi dogodki, jeseni sledijo razširjeni Okusi brez meja, kjer bodo gastronomska doživetja nadgradili s kulturnimi vsebinami, prvi decembrski dnevi pa bodo v znamenju festivala luči, ki ga bo sklenila »razsvetljena zaključna slovesnost«.
