Družinsko podjetje je nastalo v 80. letih, ko se je sedanji direktor Bojan Železnik, zaposlen v tedanji Iskri Delti, odločil za samostojno podjetniško pot in se pridružil soprogi, ki je že imela obrt. Prvo delo je takratni podjetnik začetnik dobil z izdelavo žebljev, pospešeni razvoj podjetja pa se je začel z naročili iz Iskre Avtoelektrike in Cimosa na področju obdelave odlitkov in odkovkov. Leta 1990 se je odločil za modernejšo tehnologijo in serijsko proizvodnjo, prilagojeno zahtevam kupcev. Družba ima danes lastni merilni laboratorij, je robotizirana in ekološko ozaveščena.
Pogodbe za več let vnaprej
Podjetje KGL, d. o. o., ki ima v Novem Travniku v BiH obrat s petnajstimi zaposlenimi, skupaj s pogodbeniki danes zaposluje več kot sto sodelavcev, ki z izvozom ustvarijo 80 odstotkov prihodkov. Najmočnejši izvozni trgi so Nemčija, Avstrija, Italija, Švedska, kjer že zaradi narave avtomobilske industrije pogodbe sklepajo za več let vnaprej. Med kupci v Sloveniji pa so BSH, Domel, Cimos Mahle in Unior. Povezujejo se tudi s podjetji, ki razvijajo električne avtomobile, najraje sodelujejo pri tistih avtomobilskih komponentah, ki niso odvisne od vrste pogona, saj tako znižujejo poslovno tveganje in odvisnost od tega, katera tehnologija bo prevladala. V družbi združujejo različna tehnična znanja in so razvojno naravnani. Rezultat razvojnega sodelovanja z dr. Francem Majdičem s katedre za fluidno tehniko strojne fakultete v Ljubljani je denimo hidravlični motor, ki je glede na izvedene teste eden najboljših na svetu.
V delovanje družinskega podjetja so vključeni vsi družinski člani – poleg soproge Martine tudi sin Boštjan ter hči Petra in zet Johann – in mlada generacija se pripravlja na prevzem vajeti v svoje roke. »Če ne bi verjel, da so mladi sposobni vodenja, bi danes KGL našli na kakšnem drugem seznamu, recimo za prodajo,« pripoveduje Bojan Železnik, ki dodaja, da se mora še vedno učiti. Tudi sin, vodja proizvodnje, pravi, da potreba po učenju izhaja iz nenehnega razvoja tehnologije. Prav v sledenju tehnološkega razvoja in zmožnosti, da z lastno tehnologijo sledijo razvoju kupcev, podjetje v prihodnje vidi visok potencial rasti. Družba tudi jasno izbira posle, v katere se spušča, in zna odkloniti vabljiva, a tvegana naročila.
Konkurence se ne bojijo
Na vprašanje o konkurenci direktor odgovarja, da je vsak, ki ima znanje in primerno tehnološko opremo, njihova konkurenca. Slovenske panožne konkurence se ne bojijo in jo vidijo bolj kot potencial: »Najbolj se konkurenca izraža na sejmih, ko imamo konkurenčna podjetja stojnice blizu skupaj in ponujamo podobne izdelke. Če nismo uspešni mi, bodo posel pobrali drugi, ki imajo morda boljše poslovno okolje in so zato lahko tudi konkurenčnejši. Dela je trenutno dovolj za vse, kljub temu pa se trudimo, da nekako poberemo svoje drobtine.« V podjetju KGL so v odnosu do uspeha skromni in ga gledajo v luči dobrih odnosov s kupci in dobavitelji, pomemben del pa prispeva tudi urejeno delovanje družbe vključno z izredno visoko okoljsko zavestjo. Veliko pozornosti namenijo sprotnemu izobraževanju delavcev, ki ga narekujejo standardi avtomobilske industrije in proizvodnje zanjo ter tudi kupci. Zaposleni imajo o direktorju visoko mnenje, kar kaže pokal z napisom »najboljši šef« v njegovi vitrini.
