V sklopu Slovenskega kadrovskega kongresa, ki je pod sloganom #loveHR potekal minuli konec tedna v Portorožu, so pripravili okroglo mizo s pomenljivim naslovom Odnosi ali učinkovitost, kaj postaviti na prvo mesto?. Raziskovali smo, kako podjetja najdejo ravnovesje med obema vidikoma. Uvodoma gre osvežiti edinstveno slovensko raziskavo Zlata nit. Smo namreč prva država na svetu, v kateri sistematično merimo kakovost odnosov. Raziskava, ki že 18 let poteka pod okriljem Dnevnikovega izbora najboljših zaposlovalcev, sodelovalo pa je 456 podjetij in skoraj 120.000 zaposlenih, je jasna: organizacije z visokokakovostnimi odnosi se ponašajo z odličnimi rezultati – skoraj devet odstotkov višjo dodano vrednostjo in dva odstotka višjim dobičkom na zaposlenega.
Ali Kitajska stavi na učinkovitost, Evropa pa na odnose?
Miha Žove, direktor korporativnega HR v skupini Hisense Europe, je ob preoblikovanju skupine Gorenje v skupino Hisense Europe soustvarjal novo organizacijo in strateško vlogo kadrovskega področja. Zamenjava lastništva pomeni tudi novo organizacijsko kulturo. »Pri integraciji podjetja je bil zelo pomemben vidik organizacijske kulture, ki se je oblikovala iz dveh precej različnih pristopov in razmišljanj. Stereotipno in poenostavljeno je kultura Hisensa bistveno bolj usmerjena v rezultate in učinkovitost, kot je bila kultura Gorenja. Kljub temu je v trenutni kulturi zelo močan vpliv evropskega stila delovanja, ki je morda v splošnem bolj usmerjen v odnose med posamezniki kot del celote,« je povedal Žove. Dodal je še izkušnjo med covidom, ko je tudi zaradi dogodkov na Kitajskem podjetje v Evropi pravočasno zastavilo (strožje) ukrepe in s tem zamejilo negativen vpliv korone na poslovanje, v nasprotju z mnogimi drugimi podjetji v panogi, ki so v tem času ustavljala proizvodnjo. »Na tak način nam je uspelo pridobiti tržne deleže in povečati prodajo, s čimer je bilo povezano tudi množično zaposlovanje v letih po koroni (2020–2022), ko smo v proizvodnji zaposlili več kot 1500 delavcev,« je povedal Miha Žove.
Podobno kot Gorenje je tudi podjetje Outfit7, ki razvija mobilne videoigre, pristalo v kitajskih rokah. Spomnimo, podjetje sta leta 2007 ustanovila Samo in Iza Login, nato pa sta ga prodala tujemu lastniku, Jinke. Gre za največjo prodajo podjetja v zgodovini Slovenije. Urša Jevnikar Sadar, višja direktorica za področje HR v družbi Outfit7, je v podjetju doživela oboje: kadrovsko področje je vodila, ko so bili še startup, danes pa zaposlujejo več kot 400 ljudi več kot 25 narodnosti. »Ključnega pomena je, da je kadrovska funkcija strateška, da je polnopravni partner biznisu,« je poudarila Jevnikar-Sadarjeva, ki je tudi članica ožje ekipe menedžmenta. Dodala je, da je prisotna na vseh pomembnih sestankih, da skupaj načrtujejo in si delijo mnenja. Podjetje Outfit7, poznamo ga zlasti po franšizi Govoreči Tom in prijatelji, ima sedež na Cipru in več podružnic po vsem svetu (Velika Britanija, ZDA, Kitajska in Slovenija). Kako kadrujejo? Na kaj stavijo? Jevnikar-Sadarjeva je poudarila, da nikoli niso dajali prednosti izkušnjam in referencam, temveč tako imenovani vrednotnostni skladnosti (ang. cultural fit). To, kako se oseba sklada s timom, pravi, »izmerijo« s podrobnimi pogovori.
Od pohvalnic do povratne informacije
Na okrogli mizi je Nataša Dremelj, produktna vodja Agitavita, zadolžena za vsebinski razvoj kadrovskega sistema eHRM, poudarila tudi pomen odnosa do tehnologije. »Ali lahko pozitiven odnos do tehnologije, torej radovednost, prepoznava in izkoriščanje dobrih lastnosti neke digitalne rešitve, povečuje učinkovitost? Vprašanje je retorično,« je dejala. Izpostavila je še dve zanimivi kadrovski praksi, ki podpirata odnose in učinkovitost hkrati. To so tako imenovane pohvalnice (ang. kudos) in kultura pogoste povratne informacije. »S pohvalnicami se vsak posameznik zaveda, katere so njegove močne točke in prednosti, s čimer jih lahko nadalje izkorišča pri svojem delu. Na takšen način se v podjetju goji kultura pozitivne povratne informacije in učeče se organizacije. Redna in hitro pridobljena povratna informacija med sodelavci pa je odličen vir podatkov, saj delo članov ekipe pogosto poznajo z drugih zornih kotov, včasih celo boljše in drugače od vodje.«
Zanimiv zorni kot v pogovoru je prispevala tudi mag. Tamara Stanković, asistentka na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani in inštruktorica vodenih vadb v ŠUS Eurofitnessu. Kot strokovnjakinja za preučevanje splošnega dobrega počutja zaposlenih, s poudarkom na telesnem zdravju, je postregla s podatki, ki dajo misliti: telesna dejavnost, pa četudi kratki, od sedem- do desetminutni aktivni odmori, lahko v delovnem okolju poveča produktivnost za 10–15 odstotkov. Redna telesna dejavnost zmanjša stres za do 25 odstotkov. Zaposleni, ki so aktivni, so manj bolniško odsotni (28 odstotkov). Telesna dejavnost pomaga zmanjšati mentalno utrujenost za 10–20 odstotkov, kar vodi do višje koncentracije in višje učinkovitosti.
Kot zaključek pa še ugotovitev Univerze Harvard. Kar 80 let so raziskovali srečo in ugotovili, da so najsrečnejši in najbolj zdravi ljudje tisti, ki so bili v razmerjih, prežetih s toplino. Pa tudi: posamezniki, ki so v kvalitetnih odnosih, zaslužijo znatno več od ljudi, ki so v odnosih manj zadovoljni. Torej, če smo zavezani celovitemu uspehu, »srečnemu koncu«, potem moramo nenehno znati plavati med odnosi in učinkovitimi poslovnimi strukturami in procesi.
