Po ocenah računskega sodišča bomo s cestninami posojila odplačevali do leta 2050, kar je dobro desetletje več, kot načrtujejo v Darsu. Še bolj zbuja skrb, da je prejšnja vlada z nepremišljeno uvedbo vinjet ogrozila stabilnost finančne konstrukcije Darsa. Dejstvo je namreč, da se bodo Darsove letne obveznosti za odplačilo dolga v prihodnjih nekaj letih povečale na več kot 300 milijonov evrov, trenutno pa iz cestnin za poplačilo dolga zbere le okoli 160 milijonov evrov.

Vzroke za takšno stanje gre iskati pravzaprav pri vseh akterjih. Ni skrivnost, da je krogotok naročnik (Dars in država)-nadzornik (DDC)-izvajalci (gradbinci) incestno kadrovsko povezan. Malone celotno obdobje gradnje avtocestnega križa kadri krožijo med temi tremi institucijami. V tujini se je za takšno prehajanje kadrov prijelo poimenovanje "vrtljiva vrata".

Zdaj, ko je osnovni avtocestni križ tik pred dokončanjem, si je zaslužil tudi parlamentarno preiskovalno komisijo. Poslanci "sumijo", da je del avtocestne pogače neupravičeno ali celo protizakonito poniknil pri posameznikih iz prej omenjenega krogotoka. Med predlagatelji, ne po naključju, je tudi SLS, ki je pravzaprav vsa ta leta obvladovala kadre na ključnih položajih v cestariji. Že danes lahko napovemo rezultate parlamentarne preiskave - tresla se bo gora, rodila se bo miš.

Dejstvo je, da politiki, ki so težave ustvarili, teh ne bodo niti razkrili niti odpravili. Napake pa se v cestogradnji kot snežna kepa kotalijo od načrtovanja prek razpisa do izvedbe. Najbolj zloglasni primer je zagotovo večkratna podražitev šentviškega predora zaradi povsem zgrešenega načrtovanja, ki ga je računsko sodišče po ugotovljenem sumu nezakonitih dejanj predalo tožilstvu. Epilog še čakamo. Medtem ko čakamo, pa se bo podobna zgodba začela odvijati v precej zajetnejšem infrastrukturnem programu - posodobitvi železniškega omrežja. Stroški so ocenjeni na devet milijard evrov...

Gorenjska: "domiselno" odštevanje

Gorenjska avtocesta je te dni kot v starih dobrih časih, ko se je končala tam nekje pri Naklem. Le da so zdaj postavili vse do Brezij "domiselne" table z vedno bolj veselim "obrazkom", ki voznikom odšteva kilometre do "normalne" avtoceste. Popravilo ene večjih sramot gorenjske avtoceste, dilatacij na šest let starem viaduktu Tržiška Bistrica, se bo, seveda, nekoliko zavleklo. Namesto prihodnji teden bo viadukt spet (po enem letu!) normalno prevozen konec meseca. Švicarji so namreč SCT "rezervne dele" poslali šele v četrtek... In tako bodo ob konicah zastoji od Naklega do viadukta in naprej do Brezij. Ko bodo viadukt le popravili, pa vse skupaj ne bo nič bolje. Še večja ovira je namreč edini, komaj 2,4-kilometrski odsek Podtabor-Brezje, kjer promet poteka po enem avtocestnem pasu, za drugega morajo še "spremeniti" staro magistralko. Zakaj tega niso storili prej, recimo takoj po zgraditvi avtocestnega pasu v gorenjsko smer, ne ve nihče, ob odprtju avtoceste med Brezjami in Vrbo nista znala tega pojasniti niti takratni minister za promet niti direktor Darsa. Eden od (slabih) izgovorov je bil, da so morali staro magistralko pustiti pri miru za potrebe predsedovanja Slovenije EU, češ da mora biti to rezervna obvozna cesta, če bi se na teh 2,4 kilometra zgodila kakšna nesreča... Glas ljudstva pa pravi, da je bilo treba počakati zaradi domačih gradbenikov, ki so imeli takrat dovolj dela in bi ga radi imeli tudi v prihodnje. Kakorkoli že, na viaduktu Lešnica dela potekajo in končan naj bi bil čez eno leto. Potem ostane še kilometer in pol. Treba bo popraviti viadukt Peračica in predor Ljubno ter porušiti viadukt Ljubno in zgraditi novega. Glede na to, da so morali razpis ponoviti in bodo ponudbe odpirali julija, bo ta še zadnji del gorenjske avtoceste po najbolj optimističnem scenariju zgrajen poleti 2011.

Zasavje: tretja razvojna os je mrtva

Nezadovoljstvo s slabimi cestami in dostopom do avtoceste zasavske občine izražajo že leta. Prav to naj bi oviralo razvoj, sploh ker so regionalne ceste precej slabe. Zasavci oziroma zasavski župani in državni poslanci so se reševanja problema lotili enotno in prek kluba zasavskih poslancev v državnem zboru organizirali obisk prometnega ministra Patricka Vlačiča. Ta jim je razložil, da je ideja o tretji razvojni osi mrtva in da naj začnejo iskati druge rešitve. Razlog? Zaradi številnih sprememb, razdrobljenih želja posameznih občin in s tem nasprotujočih si interesov projekt v osnovi ni več usmerjen v povezovanje med državami in obstoječimi avtocestami, ampak je od njega ostala zgolj kopica majhnih želja po povezovanju "med lokalno točko a in točko b", kot se je slikovito izrazil.

Iskanje rešitev se je torej z enotnega regionalnega nastopa spustilo na raven posameznih občin, ki že diskretno iščejo rešitve. "V klubu zasavskih poslancev bomo pripravili poslansko vprašanje in ga naslovili na vlado ter jo vprašali, kaj namerava ponuditi Zasavju namesto tretje razvojne osi," zatrjuje trboveljski župan in poslanec Bogdan Barovič. Odgovor za Zasavje najbrž ne bo prijeten, morda si gre obetati zgolj popravljanje "utrujenih" regionalk. Edini žarek upanja ta čas je ambiciozen projekt gradnje verige elektrarn na srednji Savi. Morda bi se vzporedno s tem našlo tudi kaj denarja za ceste.

Štajerska: še eno sezono po polžje

Na Darsu so še v začetku leta napovedovali, da se bo po desetletju čakanja Maribor letos dokončno znebil kilometrskih pločevinastih kač, ki se ob julijskih in avgustovskih koncih tedna plazijo skozi mesto proti Hrvaški ali Ljubljani in nazaj. Vendar se bo odprtje avtocestnega odseka Slivnica-Pesnica, ki je edini manjkajoči krak vzhodne avtocestne obvoznice, zgodilo šele avgusta. Z dvomesečno zamudo.

Tranzitne turistične potnike na cestnem odseku Šentilj-Gruškovje približno 50 kilometrov dolgo prečkanje slovenske Štajerske tradicionalno "nagradi" z večurnim cijazenjem. Letos bo odpadlo vsaj čakanje pred cestninsko postajo v Spodnjem Dobrenju, bodo pa morali za dobrih deset kilometrov vožnje po avtocesti kupiti zasoljeno vinjeto.

Dokončanje 14,55-kilometrskega odseka avtoceste od Slivnice do krožišča v Pesnici, ki bo mimo Maribora speljala ves tranzitni promet iz Avstrije in Madžarske proti Hrvaški in notranjosti Slovenije, je bilo sprva napovedano za konec junija. Ta rok je bil zapisan tudi v letnem planu razvoja in obnove avtocest. A se napoved ni udejanjila. SCT je namreč že marca upočasnil gradnjo odseka, ker naj mu Dars ne bi plačal vseh aneksov k pogodbi v skupni vrednosti 5,6 milijona evrov.

"Z izvajalcem se še vedno dogovarjamo in si prizadevamo, da bi vzhodno mariborsko avtocestno obvoznico (skozi predor Vodole) končali v juliju in jo vsaj konec julija predali prometu," nam je razložil Marjan Koler iz Darsove službe za komuniciranje. Po njegovih besedah kljub temu obstaja verjetnost, da bo odsek zaradi geoloških razmer, ki terjajo nova dela pri opornih zidovih, predan prometu šele avgusta, ko naj bi bila dokončana tudi navezava na pomurski avtocesti krak.

Prihodnji mesec pa se bodo - po desetletjih pritoževanj in protestov - tranzitnega prometa končno znebili krajani obcestnih vasi na magistralki med Mariborom in Ptujem, saj naj bi sredi julija že stekel avtocestni promet po novem 19,85-kilometrskem odseku Slivnica-Draženci. Koliko bo ta novost skrajšala čas potovanja proti hrvaški meji, je težko oceniti, saj bo na koncu omenjenega avtocestnega odseka promet preusmerjen na staro magistralko proti Gruškovju, pri čemer bo spet nastalo novo prometno ozko grlo.

Kdaj bo država zgradila zadnji manjkajoči, 13 kilometrov dolg člen phyrnske avtocestne poti, si na Darsu ne upajo napovedati, saj še ni bila sprejeta niti uredba o lokacijskem načrtu. Sredi lanskega leta so namreč z uredbo samo zavarovali koridor za državni lokacijski načrt. Sledijo sprejetje lokacijskega načrta, iskanje denarja v avtocestnih blagajnah in odkupovanje zemljišč. Verjetnost, da bi se to zgodilo pred letom 2013, je skoraj ničelna. Potrpljenje krajanov je na robu, zato že napovedujejo različne akcije za pospešitev priprav in gradnje avtoceste od Dražencev do mejnega prehoda Gruškovje. "Če na tej cesti uprizorimo samo manjšo prometno nesrečo v vrhuncu turistične sezone, bo nastala kolona vozil do Gradca ali celo do Dunaja," opozarja Marjan Maučič, župan Podlehnika.

Bo pa vsaj vožnja do hrvaške meje kmalu stekla nekoliko hitreje. Skoraj je namreč že dokončanih 560 metrov avtoceste med slovenskim mejnim prehodom in slovensko-hrvaško mejno črto. Kdaj bo promet stekel po avtocesti do hrvaškega mejnega prehoda Macelj, pa je odvisno od naših južnih sosedov.

Celjsko: le najnujnejše sanacije

Cesta od Dramelj, ki pelje tudi skozi mesto Šentjur, je zagotovo prometno ena najbolj obremenjenih cest na Kozjanskem, saj se po njej dnevno valijo kolone 15.000 osebnih in tovornih vozil. "Tudi to poletje žal ne bomo dočakali kakšne večje ureditve. Morda bodo opravljene najnujnejše sanacije," razočarano pravi podžupan občine Šentjur Jože Artnak. Gost promet je tudi proti hrvaški meji, na cesti Šentjur-Dobovec. Kozjanci se z Direkcijo za ceste že dogovarjajo za gradnjo odcepov v poslovno-stanovanjski kompleks pred Kmetijsko šolo v Šentjurju. V slabem stanju je tudi rogaška obvoznica, ki je potrebna čimprejšnje obnove. Gradbinci bodo v poletnih mesecih nadaljevali dela na cesti Planina-Sevnica. Cesto postopoma obnavljajo že trideset let, a je en odsek še vedno makadamski. Na tem območju je prometno problematična celotna cestna povezava med Šentjurjem in Sevnico. Še vedno je v makadanski izvedbi del državne ceste Loke-Ledinščica. Gradbinci bodo poleti delali tudi na plazu Žegar med Gorico pri Slivnici in Kozjim, kar pa je po oceni podžupana Artnaka samo delni "obliž", saj je cesta na več odsekih v zelo slabem stanju. "Kozjansko nujno potrebuje prenovo preutrujene državne ceste in uresničitev zastavljenih novogradenj. S tem mislim na navezovalno cesto Dramlje-Šentjur, cesto Šentjur-Dobovec ter naprej proti Sevnici in osrčju Kozjanskega ter zunajnivojska križanja z glavno železnico Trst-Dunaj. V nasprotnem primeru bo območje v vseh pogledih še hitreje zaostajalo za drugimi območji v Sloveniji in Evropi," opozarja Jože Artnak. Prometno zelo obremenjena je tudi državna cesta iz Celja skozi turistično mesto Laško proti Zidanemu Mostu, saj se po njej dnevno pelje 14.000 vozil. Država je dolgoročno rešitev videla v gradnji hitre ceste, vendar optimiziran predlog državne ceste ni ekonomsko upravičen, poleg tega so ga ostro zavrnili v civilni iniciativi krajanov Laškega. Ministrstvo za promet je tako pred kratkim ministrstvu za okolje predlagalo, da bi v okviru priprave državnega prostorskega načrta za srednji del tretje razvojne osi kot dodatno možnost preverili tako imenovano "minimalno alternativo", ki naj bi bila kombinacija novogradenj in rekonstrukcij obstoječih delov ceste.

Dolenjska: pričakovani zastoji

Na Dolenjskem tudi v letošnjih poletnih mesecih cestne šibke točke ostajajo podobne kot zadnja leta - hitra cesta mimo Trebnjega, kjer je edini še nezgrajeni odsek avtoceste med Ljubljano in Obrežjem, ter cesta Novo mesto-Metlika čez Gorjance. Prva težava naj bi bila prihodnje leto odpravljena, z drugo bo malo težje. Edina za zdaj znana rešitev je zgraditev tretje razvojne osi, ki pa je Dolenjci in Belokranjci vsaj še desetletje ne morejo pričakovati.

Zadnji najverjetnejši datum dokončanja 15-kilometrskega odseka avtoceste mimo Trebnjega in Mirne Peči je prva polovica leta 2010. Do takrat 22.000 voznikom dnevno, med njimi okoli 4000 voznikom tovornjakov, ne preostane drugega kot na odseku hitre ceste mimo Trebnjega, ki, mimogrede, sodi med najnevarnejše v Sloveniji, trpeti v kolonah pločevine. Ta del nekdanje ceste bratstva in enotnosti komaj še požira iz leta v leto večji promet. Zato dolenjskemu gospodarstvu, ki je s 60-odstotnim deležem izvoza na zaposlenega daleč pred drugimi slovenskimi regijami, zmanjkuje potrpljenja. "Brez urejene infrastrukture postajaš v okolju vse manj konkurenčen, zato proizvodnjo seliš drugam. Naš cilj pa ni seliti industrije, želimo delati v tem okolju. Vse, kar zahtevamo, ne prosimo, je, da država to razume," je odločen direktor Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine Franci Bratkovič.

Gradnja avtoceste gost promet seveda še otežuje. Zaradi miniranja odsek hitre ceste Trebnje-Karteljevo dvakrat dnevno, ob 12.45 in 13.15, zaprejo za petnajst minut. Po napovedih Darsa bo tako do konca julija. Promet dodatno ovirajo tudi gradbeni kamioni.

Od 15. julija do 25. avgusta lahko zastoje pričakujemo tudi na 1,8 kilometra dolgem avtocestnem odseku od cestninske postaje Bič v smeri proti Trebnjem. Dars napoveduje preplastitev in ojačanje obeh smernih vozišč. V torek so gradbinci zaprli tudi avtocestni izvoz Dobruška vas proti Obrežju zaradi sanacije neravnin na prepustu in mostu. Promet po 4-kilometrskem odseku od Kronovega proti Drnovemu bo tako do 24. junija potekal po drugi polovici avtoceste, uvoz na avtocesto proti Brežicam bo speljan čez priključek Kronovo.

Mengeš: nekaj zapor

V Mengšu bo zaradi modernizacije državne ceste Mengeš-Moste do predvidoma 30. septembra zaprta Prešernova cesta na 630 metrov dolgem odseku od križišča pri gostišču Pavovec do mostu čez Pšato. Obvoz je urejen po državni cesti Mengeš-Duplica-Križ-Moste. Vsa avtobusna postajališča ostajajo nespremenjena, zaradi zastojev v času prometnih konic pa uporabnikom priporočajo uporabo regionalne ceste Domžale-Duplica ter gorenjske avtoceste. Ker bodo hkrati urejali tudi kanalizacijo, bo delna zapora tudi na bližnjem Glavnem trgu in delu Šolske ulice.

Goriška: huda kri zaradi dolgotrajnih zapor

V Posočju veliko hude krvi povzroča obnova 1100 metrov dolgega odseka med Kobaridom in Žago na regionalni cesti Kobarid-Bovec, ki je glavna povezava zgornje Soške doline z osrednjo Slovenijo. V zadnjih tednih se je tako dogajalo, da so ljubitelji vodnih športov od Kobarida do vstopno-izstopnih postaj na reki Soči zaradi zastojev porabili tudi do poldrugo uro več kot običajno. Zato so se začeli prazniti kampi in turistične sobe na Kobariškem, prizadeti pa so napovedali celo protestno zaprtje prometnic.

Jože Brecelj, direktor novogoriškega Cestnega podjetja, nam je povedal, da so dela, ki jih financira Direkcija RS za ceste, začeli avgusta lani, in sicer na treh odsekih. Dodal je, da gre za zelo zahteven projekt, vreden 2,7 milijona evrov. "Odkopali in odpeljali smo več kot 30.000 kubičnih metrov materiala. Zgradili smo tudi večino podpornih zidov in odkopali vse brežine nad cesto, zaradi katerih smo zaradi zagotavljanja varnosti voznikov izvajali občasne popolne zapore prometa. Z asfaltiranjem posameznih odsekov bomo skrajšali dolžino posameznih prometnih zapor, ki zdaj potekajo semaforsko izmenično enosmerno. Seveda pa moramo občasno pričakovati tudi popolne zapore, vendar bodo bolj redke kot doslej," je zagotovil Brecelj.

Pogodbeni rok dokončanja del je sicer konec oktobra letos, vendar pri Cestnem podjetju Nova Gorica računajo, da bodo vsa pogodbena dela končali že do konca septembra. "Variante predčasnih dokončanj posameznih faz so bile pogojene tudi z daljšimi prometnimi zaporami, za kar pa upravljalec ceste ni izdal dovoljenja," je podaljšanje zapor v čas turistične sezone opravičeval direktor Brecelj.

Severna Primorska: v pričakovanju Rebrnic

To poletje naj bi, vsaj tako obljubljajo pri Darsu, za vedno pozabili na največji zamašek na poti od prestolnice do Goriške, staro cesto čez Rebrnice. Promet po novi hitri cesti med Vipavo in Razdrtim bo po obljubah Darsa stekel zadnji teden julija. Med priključevanjem vipavskega kraka na primorsko avtocesto sta na razcepu Nanos zaprta izvoz in uvoz, promet je za avtomobile do naslednje cestninske postaje speljan po glavni cesti skozi naselje Razdrto, nekaj več sitnosti imajo tovornjakarji na poti proti Goriški, ki morajo avtocesto zapustiti že v Postojni ali na naslednjem odcepu Senožeče. Zmeda je prvi dan zapore ponagajala tudi gospodarskemu ministru Mateju Lahovniku, ki je zaradi nje zamudil na srečanje s severnoprimorskimi gospodarstveniki. Prav ti si od nove povezave obetajo največ, če le ne bo burja premočno pihala… In če ceste konec julija ne bodo odprli? Potem se zna zgoditi še protestna zapora regionalne ceste med Podnanosom in Razdrtim. Domačini imajo namreč gneče pločevine skozi Podnanos dovolj. Druga pot na severno Primorsko, v turistično privlačno Posočje, vodi po dolini Zale in Idrijce. Tako imenovana Keltika vsako leto dobi kakšen priboljšek iz državnega proračuna in z leti postaja širša in prevoznejša, domačini pa so že navajeni, da se med potjo od Tolmina do Godoviča spočijejo pred najmanj tremi gradbiščnimi semaforji. Tudi letošnje poletje ne bo nič drugače, semafor vas bo najprej pričakal med Spodnjo Idrijo in Želinom, nato pa še blizu naselja Reka, kjer Direkcija RS za ceste rešuje eno največjih zagozd na Keltiki.