Kot smo izvedeli, je namreč posebni davčni urad pri pregledu poslov TEŠ med letoma 2006 in 2010, ko jo je vodil Uroš Rotnik, konec lanskega leta med drugim ugotovil več nepravilnosti pri nabavi računalniške opreme. To so v elektrarni kupovali prek posrednikov, pri čemer se je njena vrednost v najmanj dveh primerih na poti med proizvajalcem in TEŠ v verigi preprodajnih poslov samo v nekaj dneh več kot podvojila. Nekateri posredniki so imeli po ugotovitvah davčnih inšpektorjev vlogo neplačujočih gospodarskih subjektov oziroma tako imenovanih missing traderjev, ki so se pri teh poslih izognili plačilu DDV.

Dvigovali ceno opremi, ki je niso fizično prevzemali

Po naših informacijah je imelo ključno vlogo pri nabavi računalniške opreme za TEŠ velenjsko podjetje Trendnet. To po ugotovitvah Dursa nastopa v najmanj dveh tovrstnih poslih. Poleti leta 2007, ko so se v TEŠ pripravljali na razpis za nabavo tehnološke opreme za blok 6, je tako od slovenskega zastopnika Hewlett-Packarda (HP) kupilo za dobrih 800.000 evrov računalniške opreme, za katero naj bi v TEŠ nekaj tednov kasneje plačali dvakrat višji znesek. Tega so v verigi preprodajnih poslov "ustvarili" posredniki med Trendnetom in TEŠ. Ti so po ugotovitvah Dursa služili le za dvigovanje cene. Poleg tega, da v poslih niso ustvarjali dodane vrednosti, opreme niso fizično prevzemali. Ravno nasprotno, zastopnik HP naj bi jo dobavil neposredno v TEŠ.

A kljub temu je oprema vsaj na podlagi računov, ki naj bi jih pregledali na Dursu, v samo nekaj dneh avgusta 2007 zamenjala več lastnikov. Potem ko so jo v Trendnetu kupili za dobrih 800.000 evrov, so jo v treh delih preprodali naprej za 1,1 milijona evrov. V poslu je torej Trendnet ustvaril 300.000 evrov plusa, kar je skoraj enako celotnemu dobičku podjetja v letu 2007.

Posrednikom dobiček, TEŠ pa dvakrat višja cena

Kdo je Trendnetu omogočil to korist? Po naših podatkih je podjetje dobrih 350.000 evrov prejelo neposredno od TEŠ, preostalih približno 750.000 evrov plačila pa sta mu nakazali dve podjetji: Art Invest Inženiring (550.000 evrov) in Ami Projekt (slabih 200.000 evrov). Medtem ko se je prvo (njegova lastnika sta Peter Heberle in Irena Presečnik) v zadnjih letih omenjalo kot investitor blokovske vile v ljubljanskih Prulah, se Ami Projekt, ki ga je ustanovil Aleksandar Bartole, uradno ukvarja s svetovanjem.

Obe podjetji sta svoj del opreme skoraj takoj po tem, ko sta jo kupili, tudi prodali, in to podjetju Proteh. To je zanjo skupaj odštelo okrog 770.000 evrov in jo nato še enkrat preprodalo, tokrat družbi Kopa iz Slovenj Gradca za 1,2 milijona evrov, od katere jo je nato za 1,6 milijona evrov odkupila TEŠ. V poslu so torej vsaj uradno zaslužili vsi vpleteni posredniki: Art Invest in Ami Projekt vsak po približno 10.000 evrov, Proteh in Kopa (zastopa jo Marjan Gobec) pa več sto tisočakov. Najmanj se je takšno kupovanje plačalo TEŠ, saj je v verigi "podarila" vse morebitne popuste, ki jih je iztržila pri zastopniku HP.

Trendnet tesno vpet v državne energetske družbe

Leto dni kasneje, jeseni 2008, so se v TEŠ ponovno odločili za nakup računalniške opreme pri zastopniku HP. Tudi v tem primeru je bila njena končna cena krepko višja. TEŠ jo je namreč od slovenskega zastopnika kupovala prek dveh posrednikov, pri čemer je pomembno vlogo v poslu imelo podjetje Nek-Link, ki mu je Durs že v začetku leta 2010 izbrisal davčno številko. Nek-Link, ki se je uradno ukvarjal s trgovino na drobno, naj bi tako opremo kupil za 800.000 evrov in jo nato za kar 1,6 milijona evrov prodal Trendnetu, ta pa nato za 1,7 milijona evrov TEŠ. Trendnetu je tako tudi v tem poslu uspelo ustvariti približno 100.000 evrov dobička.Nek-Link, ki ga je do avgusta 2008 zastopal Aljaž Ketiš, nato pa Primož Homar, za leto 2008 ni oddal poslovnih rezultatov, podjetje pa je kmalu zatem izginilo z ljubljanskega naslova.

Čeprav vsaj v javno dostopnih podatkih ni mogoče zaslediti neposredne lastniške ali poslovne povezave med posredniki in vodilnimi v TEŠ, je malo verjetno, da slednjim v letih 2007 in 2008 ni uspelo opaziti poslov na škodo družbe. Pri tem velja opozoriti, da je Trendnet v zadnjih letih v TEŠ, Premogovniku Velenje in Holdingu slovenske elektrarne (HSE) skrbel za strojno in omrežno opremo ter vzdrževanje in administracijo informacijskega sistema, dobil pa je več drugih poslov, med drugim tudi pri nabavah agregatov in licenčne opreme.

Gre torej za družbo, ki je (bila) tesno vpeta v informacijske sisteme treh državnih energetskih družb, v času, ko je nadzorni svet Darsa vodil Milan Medved, pa ga je družba za avtoceste zaradi domnevnega uhajanja informacij najela za "varnostni pregled informacijskega sistema družbe". TEŠ je sicer leta 2007 za programsko in strojno opremo namenila skoraj 2,4 milijona evrov, kar je bilo takrat petkrat več od načrtov, leto kasneje pa skupaj z vgraditvijo novega računalniškega centra skoraj tri milijone.

primoz.cirman@dnevnik.si