Ministrstvo za finance je namreč po skrajšanem postopku v vladno proceduro poslalo predlog za spremembo zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih z jasnim ciljem - omejitev vpogleda v delniške knjige.
Podatki o lastnikih bi bili tako po Križaničevem predlogu znani le obstoječim delničarjem in državnim organom, medtem ko si potencialni investitorji po ocenah ministrstva tega ne "zaslužijo" oziroma za to sploh nimajo interesa. "S tem se ščiti interes posameznikov do zasebnosti in njihove lastnine," razloge za zaprtje delniških knjig pojasnjujejo na ministrstvu za finance, kjer menijo, da javnost podatkov iz delniških knjig lahko pomeni "nepotrebno razkrivanje podatkov". Da je potrebno drastično omejiti dostop do delniških knjig, na ministrstvu argumentirajo tudi s tem, da lahko nekdo, ki želi svoje lastništvo skriti, to že zdaj stori prek tujih borznih družb in fiduciarnih računov.
Mali in veliki, obstoječi in potencialni
Sprememba zakona (pri pripravi so poleg ministrstva za finance sodelovali še Banka Slovenije, Agencija za trg vrednostnih papirjev in Centralna klirinško-depotna družba KDD) bi v praksi še dodano povečala razlike med malimi in velikimi investitorji, v neenakopravnem položaju pa bi bili tudi potencialni investitorji. Veliki investitorji, ki imajo svoje deleže v več podjetjih, bi namreč razpolagali z več informacijami in bi laže sprejemali odločitve, v katere družbe investirati kot mali delničarji, ki bi morali najprej kupiti vsaj eno delnico samo zato, da bi dobili vpogled v lastništvo. Povedano drugače; premožnejši posameznik ali družba bi imela dostop do teh podatkov, ne pa tudi male družbe ali fizični vlagatelji, ki se šele odločajo za investicije. S tem bi se znižala tudi transparentnost, na katero pa se, zanimivo, naslanjajo tudi na ministrstvu za finance. Spremembo zakona namreč argumentirajo tudi z evropsko direktivo, katere osnovno načelo je sicer prav transparentnost, a nikjer ne omenja zapiranja delniških knjig.
Čeprav so predlog že pred dvema tednoma poslali v vladno proceduro, so nam včeraj na ministrstvu povedali, da se bo o vsebini dela zakona, ki ureja zapiranje delniških knjig, odločalo šele po javnem posvetovanju. S kom se bodo posvetovali oziroma so se že, niso pojasnili, so pa zatrdili, da bodo vse pripombe "skrbno" preučili. Rok za oddajo pripomb se izteče 8. aprila, vlada pa bo predlog zakona predvidoma obravnavala v začetku maja.
Šrotovi, Bavčarjevi in Kordeževi posli bi ostali skriti
Spomnimo, da se je za zaprtje delniških knjig že leta 2006 zavzemal tedanji minister za finance Andrej Bajuk, vendar mu z njegovim predlogom zaradi nasprotovanja javnosti in večine koalicijskih strank ni uspelo. Za zaprtje delniških knjig so se v preteklosti zavzemali tudi direktor KDD Boris Tomaž Šnuderl, nekdanji predsednik uprave Ljubljanske borze Marko Simoneti in članica uprave ter prek družbe Medaljon solastnica Probanke Milana Lah.
Če bi Bajuku takrat uspelo, bi javnost na primer šele ob začetku insolventnih postopkov izvedela za finančno izčrpavanje Merkurja, skriti pa bi ostali tudi marsikateri drugi medijsko odmevni posli. Med drugim delniški posli, prek katerih je Boško Šrot olastninil Pivovarno Laško in prek katerih je to v Istrabenzu poskušal izpeljati Igor Bavčar. Prikriti bi ostali tudi lastninjenje SCT, poskus lastninjena Petrola, posli, prek katerih je Boris Dolamič GPG in zdrava jedra ljubljanskega gradbinca prenesel na družbe iz davčnih oaz in fiduciarne račune avstrijskih bank...
matjaz.polanic@dnevnik.si
