Večina držav članic unije se sicer zavzema za to, da se dogovor o stalnem mehanizmu, ki bo trajni mehanizem za kreditorja na zadnji ravni, sprejme v paketu z dogovorom o reformi začasnega mehanizma za zagotavljanje stabilnosti evra, je še povedal minister.
Voditelji držav v območju evra so minuli konec tedna dosegli dogovor, da se efektivna zmožnost začasnega sklada za zaščito evra poveča z 250 milijard evrov na 440 milijard evrov, kot je bilo sprva predvideno, in da je efektivna zmožnost stalnega mehanizma 500 milijard evrov.
Minister je danes menil, da je zmožnost posojil začasnega sklada trenutno zadostna, a da je bil trgom lani dan signal, ki mu je pač treba slediti. "Sedaj je treba izvesti, kar je bilo obljubljeno," je dejal minister Križanič.
Lani je bilo obljubljeno, da bo potencial začasnega sklada stabilnosti evra 440 milijard evrov
Lani je bilo namreč trgom obljubljeno, da bo potencial začasnega sklada za zagotavljanje stabilnosti evra 440 milijard evrov. Ker pa so k njemu pristopile države z različno boniteto, je zaradi zagotavljanja najvišje bonitete sklada potencial le 250 milijard evrov.
"Tako bo treba potencial povečati, da bi zadostili kriteriju trojnega A in zagotovili ugodno ceno na trgu," je povedal minister. O tem, kako se bo povečala efektivna zmožnost tega začasnega mehanizma, pa ni želel govoriti.
"Vse ostalo je še stvar pogajanj in preuranjeno je razlagati, pri katerih tehnikalijah se sedaj mnenja krešejo," je dejal minister. V povezavi s stalnim mehanizmom pa je še povedal, da je še "vrsta stvari odprtih", a da ne gre "za konceptualno neskladje, ki bi lahko preprečilo ustanovitev tega mehanizma".
Za zdaj je bilo po ministrovih besedah opredeljeno, da bo stalni mehanizem mednarodna institucija po vzoru Mednarodnega denarnega sklada, torej prispevki držav članic v ta mehanizem ne bodo vplivali na njihov javni dolg, kot je to v primeru začasnega sklada za zaščito evra.
