Posledično je bil njegov kapital že krepko negativen (63,2 milijona evrov), tako da Telekomu Slovenije, ki mu dolguje več kot deset milijonov evrov, pred sodiščem verjetno ne bi bilo težko dokazati, da je njegov konkurent insolventen, in ga spraviti v stečaj. Vseeno je, kot smo že poročali, odločanje o začetku stečaja prehitel predlog za prisilno poravnavo.

Medtem so dolgovi podjetja T2 lani zrasli še za slabih deset milijonov evrov in znašali kar 238 milijonov evrov. Večina tega, 120 milijonov evrov, odpade na sindicirano posojilo, ki ga je T2 najel pri bankah (NLB, Banka Celje in LHB Frankfurt ter NKBM in Hypo), zajeten del pa odpade tudi na podjetja Jurija Krča (Gratel in Lokainvest), ki jim je T2 dolžan že 83 milijonov evrov. Med največjimi upniki T2 je tudi Telekom Slovenije, ki je, kot rečeno, vložil zahtevo za stečaj.

V upniški odbor z največ glasovi tudi NLB?

Čeprav še ni jasno, kako bo izvedena sanacija T2, saj je to odvisno od pogovorov z upniki, ki jih bo prisilna poravnava "prizadela", pa je malo verjetno, da bo to izvedeno z odpisom terjatev, kot je vodstvo T2 predlagalo v prvi različici vložene prisilne poravnave. Gratel, ki je daleč največji upnik in bo imel glavno besedo pri glasovanju, bi moral namreč pristati na zgolj 34,6-odstotno poplačilo terjatev, kar bi ga najverjetneje pahnilo v insolvenčne postopke. Tudi v Gratelu pa so največje upnice banke.

Tako je pričakovati, da bo vodstvo T2 z Urošem Rožičem na čelu v okviru pogajanj pripravilo nov predlog, ki bi predvideval tudi pretvorbo posojil oziroma dolgov v lastniški kapital. To bi sicer pomenilo, da bi cerkveni Zvon Ena Holding ostal brez (večinskega) lastništva, a bi se lahko T2 s tem kvečjemu razdolžil na obvladljivih sto milijonov evrov. To bi najbrž tudi pomagalo razrešiti dilemo, ali ima NLB svoje terjatve ustrezno zavarovane.

Če je naša največja banka na seznamu upnikov T2, ki je del poročila o finančnem položaju in poslovanju (izdelala ga je ABC Revizija), prijavljena kot upnica z ločitveno pravico na optičnem omrežju (v Ljubljani, Kranju,...) in ima zavarovanih vseh 125 milijonov evrov, pa je pooblaščena ocenjevalka vrednosti podjetij Danica Kos ugotovila, da ima NLB zavarovanih zgolj 45 milijonov evrov terjatev (kolikor znaša ocenjena tržna vrednost tega omrežja), preostalo pa da je nezavarovano. Tako ni jasno, ali bo prisilna poravnava vplivala na upnike s 112 milijoni evrov terjatev ali pa je navadnih (nezavarovanih) terjatev v resnici za več kot 192 milijonov evrov.

Zaradi omenjenega je sodišče tudi opozorilo, da banka NLB ne more biti članica upniškega odbora, kamor jo je predlagalo vodstvo T2. V njem bi sedeli še Smart Com (milijon evrov dolga) ter podjetja Gratel, Lokainvest in Garnol (vsa v lasti Jurija Krča), ne pa tudi Telekom Slovenije, ki je za Gratelom drugi največji upnik. Opozorimo sicer, da Garnola sploh ni na seznamu navadnih upnikov, ampak ima zgolj za sedem milijonov evrov nepriznanih računov do T2.

Opozorimo tudi na zabilančne obveznosti, ki jih predstavljajo poroštva za bančna posojila, potencialne obveznosti iz naslova investicij in nepriznanih računov kritja poslovne škode, stvarnih jamstev, katerih vrednost sega v na desetine milijonov evrov.

tomaz.modic@dnevnik.si