Prej je namreč Agencija za pošto in elektronske komunikacije (Apek) predvidevala lasten model za izračun stroškovnih cen. Po novem naj bi bilo to v domeni Telekoma, agencija pa bi zgolj preverila točnost. "Predvidena rešitev je povsem neprimeren in nepotreben kompromis med stanjem na trgu in zahtevami operaterja s pomembno tržno močjo," so poudarili v Amisu, za Telekomom in T2 tretjem največjem operaterju na trgu. "Apek kot regulator, ki je dolžan z ukrepi ex-ante zagotavljati konkurenčno okolje na upoštevnem trgu, tako v celoti prepušča operaterju s pomembno tržno močjo, da si samostojno določa cene, pri čemer ga predvidene cenovne obveznosti niti ne bodo pretirano ovirale," so prepričani.
Apek so opozorili, da je 20. novembra 2009, torej manj kot teden dni pred odstavitvijo tedanjega direktorja Tomaža Simoniča, v svojem javnem odgovoru jasno in nedvoumno začrtal pot predvidene regulacije na upoštevnem trgu 4. "V ta namen je agencija kupila ustrezen model, ki je omogočil izračun cenovnih elementov, povezanih z razvezavo optične zanke," so pojasnili v Amisu in dodali, da sta dosedanja praksa ter priznanje agencije pokazala, da je "edino lasten izračun Apeka rešitev za netransparentno prerazdeljevanje stroškov Telekoma Slovenije in zaračunavanje pretiranih cen drugim operaterjem".
Da je agencija odstopila "od prvotnega načrta, da ceno neosvetljenih optičnih vlaken in kabelske kanalizacije regulira na podlagi lastnega stroškovnega modela LRIC", je zmotilo tudi T2, saj "agencija ni nikjer obrazložila, zakaj od take oblike regulacije odstopa". Ker jih skrbi, da bi prišlo do cenovnega izrivanja konkurentov s trga ter diskriminacije pri veleprodajnem dostopu, tako kot Amis pozivajo agencijo, naj v regulatorne odločbe izrecno zapiše, da "dokler Telekom ne izpolni dokaznega bremena, veljajo cene, ki izhajajo iz stroškovnega modela agencije", in ne obrnjeno.
V T2 so hkrati agencijo pozvali, naj Telekomu zapove, da se obstoječe cene veleprodajnih storitev in omrežnih elementov po izdaji odločbe pod nobenim pogojem ne smejo dvigniti, saj naj bi bile te še vedno visoko nad stroškovnimi. "Prav ohlapna cenovna regulacija bi v tem pogledu lahko povzročila nerazumne interpretacije s strani Telekoma Slovenije, ki bi jih ta lahko izkoristil za 'nujno potrebne' dvige cen, ki naj bi bile zavedene 'pod stroški'," so dodali.
V Telekomu Slovenije so na drugi strani pripomnili, da so "predvidene vse možne obveznosti brez ocene njihovega skupnega učinka", analiza pa hkrati ne upošteva priporočila evropske komisije, ki poudarja regulacijo širokopasovnega trga na način, ki omogoča razumno zaščito investitorjev ob promociji sprejemljive konkurence. Prav tako je proti izključitvi kabelskih omrežij iz definicije trgov, ker se ta zelo hitro razvijajo in predstavljajo pomemben delež na trgu širokopasovnega dostopa, obregnil pa se je tudi ob dejstvo, da ostali operaterji na optiki (T2) ne bodo regulirani.
"Telekom Slovenije predlaga, da bi v danih razmerah cenovni model, ki bi bil zasnovan zgolj na prepovedi škarij cen, bolje odražal stanje na trgu optičnega dostopa, operaterjem pa omogočal enake možnosti, kot jih Telekom Slovenije zagotavlja svoji maloprodajni enoti," so povedali v Telekomu.
tomaz.modic@dnevnik.si
