Investicija bo odprla nove poti, težko je reči, kakšni bodo neposredni učinki, saj investicije ni mogoče pretočiti v številke, je dejal generalni direktor Turboinštituta Vladimir Kercan. Ne gre za nekajodstotno rast, ampak za "kvantni skok", pravi, za "vizijo napredka in razvoja, ki se bo obrestovala z leti".

Z novim računalniškim sistemom, ki ga je dobavil IBM, bo Turboinštitut, ki je eden od vodilnih neodvisnih svetovnih inštitutov za hidroenergetsko tehnologijo, lahko močno skrajšal čas izdelave izračunov gibanja tekočin, pa tudi rezultati bodo bistveno bolj kakovostni, je dejal direktor programa raziskovanja in izobraževanja pri Turboinštitutu Andrej Lipej. Z dosedanjim računalnikom so na rezultate izračunov (odvisno, ali je šlo za stacionarni izračun ali za izračune v določenem časovnem obdobju) čakali od 24 ur do tudi več mesecev.

Na Turboinštitutu si prizadevajo za prehod na numerično računanje

Želijo, da bi se obseg eksperimentalnega raziskovanja zmanjšal na minimum in da bi prešli na numerično računanje. Osnovna dejavnost Turboinštituta je sicer razvoj hidravličnih strojev, izračune simulacij dinamike tekočin pa je mogoče uporabiti med drugim v vesoljski in letalski industriji, navtiki, energetiki, gradbeništvu in medicini.

S takšnim računalnikom je mogoč korak naprej na področju raziskovanja, pravijo v družbi, ki že sedaj sodeluje s fakulteto za strojništvo iz Maribora ter z ljubljanskima fakultetama za matematiko in fiziko ter za računalništvo in informatiko.

Turk: Ljubljanski superračunalniški center ima vse lastnosti, ki bi jih priporočili drugim

To je zgled za razvoj v Sloveniji, je na otvoritveni slovesnosti dejal minister za razvoj Žiga Turk. Slovenija bo morala za razvoj poiskati "novo strugo", podjetja se bodo morala prestrukturirati, iskati nove možnosti, se bolj naslanjati na znanje, meni Turk. "Ljubljanski superračunalniški center ima vse lastnosti, ki bi jih priporočili drugim. V okviru podjetja nastaja izjemna raziskovalna infrastruktura," je dejal in izrazil upanje, da bo računalnik polno zaseden, da bodo lahko sodelovali tudi raziskovalci z univerz.

Namestitev najmočnejšega računalnika v jugovzhodni Evropi je priložnost za nadaljnje izboljšave sicer že dobro razvitega hidroenergetskega sektorja v Evropi, je prek videoposnetka zbranim na otvoritvi sporočil evropski komisar za znanost in raziskave Janez Potočnik. Izrazil je upanje, da bo investicija spodbudila energetske družbe, da se bodo aktivno vključili v "iskanje prepotrebnih odgovorov" v luči nujnosti zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov ob hkratnem izboljševanju konkurenčnosti.

Turboinštitut bo z belgijskim ustanovil skupno podjetje za razvoj programske opreme

Turboinštitut bo z belgijskim podjetjem za izdelavo programske opreme Numeca v Ljubljani ustanovil skupno podjetje, v okviru katerega bodo razvijali novo generacijo programske opreme na področju računalniške dinamike tekočin (Computational Fluid Dynamics - CFD). Kot je dejal Kercan, je projekt vreden okoli pet milijonov evrov, trajal pa naj bi tri leta.

Novi računalniški sistem je med 250 najzmogljivejšimi na svetu, je dejala direktorica IBM Slovenija Biljana Weber in dodala, da ima računalnik poleg izračunov pomen za izobraževanje naslednjih generacij znanstvenikov v Sloveniji. Sestavlja ga 256 strežnikov, vsak s po dvema štirijedrnima procesorjema in skupno 4,1 TB delovnega spomina, ki bodo delovali kot en sam sistem. Strežniki so povezani z mrežno tehnologijo infiniband, ki omogoča povezavo brez zakasnitev, tako da strežniki delujejo kot enovit računalnik. Rezultati izračunov se bodo shranjevali na pomnilniški sistem IBM DS4000 kapacitete 10TB, ki bo s strežnikoma za upravljanje sistema povezan z optičnimi vlakni.