Buffet to predlaga s ciljem znižanja zveznega proračunskega primanjkljaja, saj meni, da lahko pri tem pomagajo tudi tisti, ki jih kriza ni prizadela. Predsednik ZDA Barack Obama je nedavno v času pogajanj o povišanju meje javnega dolga in znižanju proračunskega primanjkljaja zahteval tudi odpravo davčnih olajšav iz časov predhodnika Georgea Busha za tiste, ki zaslužijo več kot 200.000 dolarjev na leto.
Vendar pa je Obama popustil republikancem in od zahteve odstopil, čeprav večina Američanov glede na ankete podpira tak ukrep. Obama sicer pravi, da bodo odpravo davčnih olajšav skušali doseči v času sestavljanja predlogov za dodatno znižanje primanjkljaja, s čemer se bo ukvarjala posebna komisija, sestavljena iz 12 članov ameriškega kongresa iz obeh strank.
Buffet, ki si je več milijard dolarjev vredno premoženje zaslužil z vlaganji, je zavrnil trditev republikancev, da bi povišanje davkov škodilo investicijam. Po njegovem mnenju so nizki davki na plače oziroma nizki davki za nižji ali srednji razred potrebni za zagon gospodarstva, nizki davki za najbogatejše pa niso.
Buffet se je zavzel tudi za obdavčenje dobička iz kapitala, kar je bilo v ZDA pogosto deležno zaščite pred davki. Opisal je tudi svoj primer in navedel, da je sam lani plačeval davke le po stopnji 17,4 odstotka. V 80. in 90. letih prejšnjega stoletja so bili davki za bogate po Buffetovih trditvah precej višji, vendar ga to skupaj z drugimi nikakor ni oviralo pri nadaljnjem vlaganju.
Predsednik in glavni izvršni direktor investicijskega podjetja Berkshire Hathaway je letos tretji najbogatejši človek na svetu s premoženjem, ocenjenim na 47 milijard dolarjev. Denarja bi imel še več, če ga ne bi razdal v dobrodelne namene. Leta 2006 je naznanil, da bo na ta način razdal večino svojega premoženja.
