Neža Kogovšek Šalamon z Mirovnega inštituta opozarja, da je napad posledica Breivikovih ekstremističnih stališč, ki jih ne smemo posploševati. Norvežan je migracije izkoristil kot pripraven razlog za svoj zločin, vendar je čisto mogoče, da bi v primeru odsotnosti migracij našel kakšen drug nujen razlog za ubijanje. "Ekstremisti vedno najdejo kakšno družbeno skupino, ki se jo odločijo sovražiti," poudarja sogovornica.

Kljub temu po besedah Jureta Gombača z Inštituta za slovensko izseljenstvo pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti krvavo dejanje norveškega ekstremista lahko razumemo tudi kot simptom naraščajoče ksenofobije in nasprotovanja priseljevanju v Evropi, ki se med drugim kažeta v vzponu priljubljenosti desničarskih strank in skupin s takšnimi stališči med prebivalstvom. Protimigracijska retorika se v Evropi zaostruje, čeprav so migracije povsem običajen pojav in obstajajo, odkar obstaja človeštvo. Za Slovenijo so pomembne predvsem zaradi potrebe po kulturni raznolikosti in širjenju strpnosti, pa tudi za premoščanje negativnega demografskega trenda in pomanjkanja delovno aktivnega prebivalstva, ki vzdržuje gospodarstvo in financira javne transferje, pojasnjuje Kogovšek Šalamonova. Pravi, da bi za te namene potrebovali stalen prirast okoli 13.500 priseljencev na leto. A je lani statistični urad prvič, odkar je Slovenija članica EU, zabeležil negativen selitveni prirast. V letu 2010 se je v tujino odselilo 521 prebivalcev več, kot se jih je v Slovenijo priselilo.

Negativni prirast bi bil še večji, če se v državo ne bi priseljevali tuji državljani. Slovenci se namreč že enajsto leto zapored veliko raje preseljujejo v tujino, kot vračajo domov. Skupaj se je v tem obdobju v tujino odselilo okoli 11.000 slovenskih državljanov več, kot se jih je iz tujine vrnilo. Od tega je bilo lani po podatkih statističnega urada odselitev za 1194 več kot priselitev (3905 Slovencev se je odselilo, 2711 pa priselilo).

Kljub vsemu pa je glavni razlog za negativno spremembo selitvenega trenda bistveno manjše priseljevanje tujcev v državo v primerjavi s prejšnjimi leti. Medtem ko si je še leta 2009 Slovenijo za novo bivališče izbralo 27.393 tujcev, je v letu 2010 število priseljenih tujcev upadlo za več kot polovico, na 12.705. Vzrok za takšen upad priseljevanja statistični urad pripisuje krizi v gradbeništvu, saj so se tujci največ zaposlovali prav v tej dejavnosti.

Tudi na splošno tuji državljani v Slovenijo pridejo predvsem iz ekonomskih razlogov, medtem ko se tuje državljanke k nam večinoma preselijo zaradi združitve družine. Glede na neugodne gospodarske razmere tako ne preseneča, da se je med lani priseljenimi tujci povečal delež žensk (z 22,2 odstotka leta 2009 na 34,8 odstotka leta 2010). Povprečna starost tujih priseljencev je bila skoraj 33 let, pri čemer so bili moški v povprečju 2,4 leta starejši od priseljenk.

Večina tuje delovne sile v Slovenijo prihaja iz držav nekdanje Jugoslavije, tako pa bo po Gombačevih besedah ostalo tudi v prihodnje. "Za druge smo malo preveč ksenofobni," meni Gombač in navaja, da prebivalce držav nekdanje Jugoslavije k nam med drugim vleče zaradi poznavanja jezika in sorodnikov, ki že prebivajo tukaj. Po Evropi so namreč plače višje kot pri nas.

A hkrati sogovornik opozarja, da bodo po zadnjih izkušnjah, ko mnogo tujih delavcev ni dobivalo plač za opravljeno delo, ti ljudje sedaj dvakrat premislili, ali še želijo delati pri nas. Od Slovenije jih odvrača tudi državna birokracija, ki ne poskrbi za šolanje njihovih otrok in otežuje njihovo integracijo v okolje, tu pa so še razni negativni stereotipi v družbi, odkrito nasilje in onemogočanje napredovanja. Medtem Kogovšek Šalamonova opozarja predvsem na negativen odnos oblasti do migracij, temu primerna pa je tudi restriktivna in administrativnih ovir polna migracijska politika. "V zadnjem času je bilo zelo malo narejeno, da bi privabili več migrantov," opozarja sogovornica in izpostavlja le dva primera dobre prakse: država je olajšala pogoje za zaposlitev tujih zdravnikov in zobozdravnikov, uvedla pa je tudi tako imenovano modro karto (enotno dovoljenje za delo in bivanje) za visokokvalificirane migrante. Drugih ukrepov za privabljanje migrantov država ni sprejela, prav tako ni bilo ukrepov, namenjenih spodbujanju migrantov, da ostanejo pri nas, opozarja Kogovšek Šalomonova.

Prej bi lahko trdili nasprotno, saj država migrantom omejuje dostop do socialnih transferjev v primeru, da izgubijo delo, strogi pogoji pa veljajo tudi za združevanje družine. Ker je bilo priseljevanja tujcev lani manj, jih je tudi državo zapustilo manj (12.032) kot v letu 2009 (15.071), enega od razlogov za manjše odseljevanje pojasnjujejo na statističnem uradu. Med odseljenimi tujci je bilo lani največ državljanov Bosne in Hercegovine (36,9 odstotka), večina tujcev pa se je vrnila v svoje izvorne države. 8,1 odstotka oseb, ki so se v letu 2010 priselile v Slovenijo, je do konca leta državo tudi zapustilo.

Medtem si Slovenci že vse od leta 2000 za novo državo bivanja najraje izbirajo Nemčijo. V letu 2010 se jih je tja izselilo 761, sledila je Avstrija, kamor se je odselilo 544 Slovencev, Hrvaško na tretjem mestu pa si je za novo bivališče lani izbralo 487 slovenskih državljanov.