Medtem ko javnost opozarja, da se na tak način uničuje medčloveška solidarnost, na ministrstvu za delo menijo, da predlog novega zakona ne omejuje sosedske pomoči nič bolj, kot jo je omejeval že dosedanji zakon iz leta 2000. Ker je predlagana omejitev v veljavi že enajsto leto, z njo pa menda po podatkih nadzornih organov ni bilo posebnih težav, so na ministrstvu prepričani, da ne bo imela nikakršnih negativnih učinkov na slovensko družbo ali medčloveške odnose.

Čeprav drži, da je bila sosedska pomoč že doslej onemogočena "pravni osebi ali podjetniku, ki opravlja dejavnost, ki je neposredno vezana na opravljeno delo", pa je po novem sosedska pomoč prepovedana tudi "v primerih opravljanja dela na nepremičninah in premičninah, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti". Po oceni SLS to praktično pomeni, da kmetom brezplačno ne bi mogel pomagati nihče več. Na to dejstvo je v svojem mnenju opozorila tudi zakonodajnopravna služba državnega zbora.

"Zakon posega v temelje medčloveške solidarnosti"

Na zakon, ki ga je vlada sprejela konec lanskega leta, so se najostreje odzvale prostovoljske organizacije, ki so prejšnji mesec pozvale vlado, naj prepreči sprejem zakona. "Zakon določa, kdo sme biti dober sosed in kdo ne. Obravnavanje medsosedske pomoči kot dela na črno posega v temelje medčloveške solidarnosti, ki bi jo bilo treba spodbujati, ne pa zatirati," je dejala izvršna direktorica Slovenske filantropije Tereza Novak.

Da prepoved sosedske pomoči na zdaj predviden način ni primeren ukrep, meni tudi varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik. "V sedanjih ekonomsko in družbeno občutljivih razmerah je solidarnost in medsosedsko pomoč treba krepiti in ne omejevati z zakoni. Država ima že zdaj vzvode za preganjanje pravega dela na črno, treba bi bilo le okrepiti nadzorne mehanizme," je prepričana varuhinja.

V bran prostovoljstva in sosedske pomoči se je pred dnevi postavil tudi predsednik republike Danilo Türk. Opozoril je, da ima prostovoljstvo v Sloveniji dolgo tradicijo in še posebno pride do izraza ob nesrečah, pa tudi v zaostrenih gospodarskih razmerah. Marsikje se je v zaostrenih gospodarskih razmerah mogoče opreti na dobre sosedske odnose za premagovanje različnih osebnih stisk in na medsebojno pomoč. Po njegovem mnenju bi morali to upoštevati tudi pri pripravi zakonov.

Komentar Tomija Gračanina: Sosed sosedu sosed

V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) zavračajo trditve, da želi vlada ukiniti medsosedsko pomoč, pri čemer naj bi jo še zlasti podpirala OZS. "S predlogom zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno se ne prepoveduje ali omejuje prostovoljno delo. V predlogu zakona so izrecno navedene dejavnosti in izjeme, ki se ne štejejo za delo na črno," so zapisali v OZS. Menijo, da mora sosedska pomoč obstajati, vendar je treba preprečiti anomalije, ki jih pod krinko omogočata sosedska pomoč in delo v lastni režiji.

"Velika razlika je, ali na pikniku sosedu pokosim travo ali pa najdem pri obnovi hiše pet ljudi, ki niti ne znajo slovensko, lastnik pa me prepričuje, da gre za sosedsko pomoč," je opozoril Igor Antauer, generalni sekretar Združenja delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije (ZDODS), ki v zakonu ne vidi ovir za "pravo" sosedsko pomoč. Zakon je po njegovem mnenju potreben, saj se je, kot pravi, treba odločiti, ali je siva ekonomija sprejemljiva. "Če je, potem se pač moramo sprijazniti, da bodo tisti, ki legalno poslujejo, še naprej propadali, da bodo še nižje pokojnine in da bodo obresti za tuja posojila še dražje," je opozoril Antauer.

Predstavniki obrtnikov ob tem opozarjajo, da zakon sam po sebi ne bo uredil problema sive ekonomije in da bo morala vlada uzakoniti še druge ukrepe. "Treba je urediti plačilno disciplino, sprejeti bolj fleksibilno delovno zakonodajo, uvesti olajšave za začetek poslovanja in dodatne olajšave za podjetnike, ki zaposlujejo nezaposlene, ter vzpostaviti stimulativen davčni mehanizem," pravijo v OZS. Najučinkovitejši ukrep, ki naj bi korenito spremenil trenutno situacijo na tem področju, je po oceni OZS uvedba načela "vsak račun šteje". Po predlogu, ki so ga posredovali vladi, bi lahko davčni zavezanec za vsak porabljeni evro uveljavljal olajšavo na podlagi predloženih računov oziroma drugih listin, ki bi izkazovale njegovo potrošnjo.

Finančno ministrstvo: Načelo "vsak račun šteje" je neuresničljivo

Na ministrstvu za finance ocenjujejo, da je predlog OZS nesprejemljiv, saj naj bi z njim radikalno posegli v sistem obdavčevanja dohodkov fizičnih oseb in porušili veljavna razmerja. Predlog bi po njihovem mnenju pomenil odmik od veljavnega koncepta olajšav in tudi od koncepta obdavčitve dohodkov fizičnih oseb, kakršen je uveljavljen v vseh razvitih državah.

Finančno ministrstvo ocenjuje, da je boljše rezultate na davčnem področju mogoče pričakovati s stalnim izboljševanjem in dograjevanjem sistema pobiranja davkov ter izgrajevanjem davčne kulture. Spomnili so, da je v pripravi uvedba davčnih blagajn in spodbujanje negotovinskega plačevanja.