Parlamentarno preiskavo je zahtevala skupina 45 poslancev iz poslanskih skupin SD, Zares, LDS in DeSUS. Kot je v imenu predlagateljev pojasnil Tadej Slapnik, preiskavo predlagajo zaradi obstoja suma, da so brezplačnika izdajali z namenom vplivati na parlamentarne volitve poslancev leta 2008 v korist političnih strank takratne vladajoče koalicije ter zaradi obstoja suma, da je predstavljalo izdajanje omejenih brezplačnikov prikrito predvolilno kampanjo oziroma nedovoljeno financiranje političnih strank.
Po mnenju predlagateljev ni bilo naključje, da sta se dva brezplačnika, s skupno naklado več kot 700.000 izvodov, ki sta diskreditirala politične nasprotnike, na medijskem področju pojavila ravno v predvolilnem času. Zato želijo ugotoviti, ali je v primeru brezplačnikov šlo za domišljeno politično propagando in diskvalifikacijo, domnevno podprto s sredstvi s strani gospodarskih družb v posredni ali neposredni pretežni državni lasti.
Poročanje v omenjenih brezplačnikih je bilo po Slapnikovih besedah izključno v prid takratne vladajoče koalicije, še posebej največje vladne stranke SDS. Izdajatelji obeh časopisov pa naj bi bili povezani s posameznimi nosilci javnih funkcij v prejšnjem mandatu, s stranko SDS in s posamezniki iz te stranke. Za oba brezplačnika je bilo tudi značilno, da so se pod prispevke podpisovali tudi neznani avtorji, še navaja Slapnik.
Vodja poslanske skupine SD Bojan Kontič pa je brezplačnika ocenil kot "trobilo" tedanje koalicije oziroma sredstvo za ohranitev oblasti. Za to početje nekdo nosi odgovornost, pravi Kontič in dodaja, da bo preiskovalno komisijo zanimala predvsem politična odgovornost, medtem ko bodo kazensko ugotavljali pristojni organi. Kontič še ocenjuje, da je šlo pri obeh brezplačnikih za politično diskreditacijo ter skrivnostne botre, financerje, pisce in oglaševalce, poleg tega pa za zlorabo medijske in volilne zakonodaje ter zlorabo političnega vpliva. Kontič je prepričan, da bo preiskovalna komisija uspešna in bo ugotovila politično odgovornost, morda pa tudi prispevala k razmisleku o spremembi zakonodaje, ki bi takšna odstopanja preprečila.
Zorn: Brezplačniki so deviacija slovenskega novinarstva
Po besedah Aleksandra Zorna (SDS) so brezplačniki deviacija slovenskega novinarstva in bi jih bilo treba podvreči kriminalistični preiskavi. Kot pravi, bodo v SDS podprli preiskavo, ob tem pa predlagajo več preiskovancev. Kot primer "agitpropovskega" brezplačnika navaja tednik Dobro jutro, ki po njegovem mnenju deluje v senci premišljene vladne politike. Po njegovih besedah se v tem brezplačniku pojavljajo celostranski oglasi velikih podjetij v državni lasti, zato se bodo v SDS zavzemali, da ga komisija vključi "med svoje maloštevilne preiskovance".
Po mnenju Boruta Sajovica (LDS) sta bila oba brezplačnika "fantomska medija", za katere ni znano, kdo jih je financiral ne kdo so bili njuni avtorji. Namen preiskovalne komisije pa bo po njegovih besedah razkriti skrivnosti političnega propagandizma, več kot očitnega razloga, zaradi katerega sta nastala. Kot pravi Sajovic, tudi mnenje protikorupcijske komisije dokazuje obstoj skritih virov financiranja, zato je treba z vsemi pravnimi in političnimi sredstvi raziskati, kdo je stal za izdajanjem in financiranjem brezplačnikov. Poleg tega je treba tudi v prihodnje preprečiti vsako manipulacijo z medijsko in volilno zakonodajo.
Glede financiranja brezplačnikov je preveč ugibanj
Tudi vodja poslanske skupine DeSUS Joško Godec pravi, da je glede financiranja brezplačnikov vse preveč ugibanj in sumničenj, kar je glavni razlog, da so se v poslanski skupini pridružili zahtevi za parlamentarno preiskavo. Dodatne razloge za sum Godec vidi v dejstvu, da sta se tako Ekspres kot Slovenski tednik pojavila pred parlamentarnimi volitvami in takoj po njih ugasnila, poleg tega pa poročala izključno v prid tedanji koaliciji. V DeSUS sicer pričakujejo, da komisija ne bo delovala kot "brezzobi tiger", temveč prišla do sklepov ali celo vložila kazenske ovadbe.
Miran Györek (SNS) pa meni, da bi bilo treba preiskavo razširiti na vse vrste brezplačnikov, tudi tiste, ki še vedno izhajajo. Poleg tega pa ne bi smeli zanemariti drugih oblik promocije političnih strank pred volitvami, kot so brošure, plakati, televizijske in radijske predstavitve pa tudi "brezplačnih hektolitrov vina in piva".
