Bajuk je povedal, da je bilo oblikovanje prevzemne zakonodaje sicer v pristojnosti ministrstva za gospodarstvo, a je bil kot finančni minister z določenimi projekti seznanjen. "Moje stališče je bilo, da je treba zakonodajo nujno posodobiti in jo uskladiti z evropskimi direktivami," je dejal in povedal, da je bil s končnim projektom zadovoljen in ga je podprl.

Člani komisije so nekdanjega finančnega ministra spomnili, da se je obseg kreditiranja v letih 2006 in 2007 močno povečal. Kot je dejala Breda Pečan (SD), sta predvsem Nova Ljubljanska banka in Nova Kreditna banka Maribor tedaj odobrili kredite v višini več kot 20 odstotkov državnega proračuna. To zadolževanje je bilo namenjeno zlasti nakupovanju delnic, je dejala in Bajuka vprašala, zakaj "niso zablendale lučke, da nekaj ne štima".

Bajuk je potrdil, da je bil seznanjen z rednimi poročili Banke Slovenije, da se kreditiranje oz. zadolževanje naših podjetij povečuje tako doma kot v tujini. A več od tega ni bilo, je dejal in poudaril, da ga centralna banka o konkretnih primerih ni obveščala, to pa bi bilo tudi v nasprotju z zakonodajo.

Glede kreditiranja je še dejal, da je podpiral odločitev Banke Slovenije, da od bank zahteva večje rezervacije v primerih posojil bolj izpostavljenim podjetjem. To je njeno delo in opravljala ga je pravilno, je dejal. Ob tem je poudaril, da sam ni nikdar izvajal nikakršnih pritiskov na uprave bank v zvezi s kreditiranjem podjetij.

Naloga komisije je ugotoviti politično odgovornost nosilcev javnih funkcij zaradi suma, da so bili vpleteni v financiranje spornih menedžerskih prevzemov Istrabenza in Pivovarne Laško s strani bank v pretežni državni lasti, kar naj bi omogočala domnevno pomanjkljiva oz. neustrezna zakonodaja s področja prevzemov. Doslej je že zaslišala bivšega gospodarskega ministra Andreja Vizjaka ter oba nekdanja državna sekretarja na ministrstvu, Andrijano Starina Kosem in Tomaža Jeršiča, nekdanjega generalnega sekretarja vlade Boža Predaliča ter nekdanjega guvernerja Banke Slovenije Mitjo Gasparija.

Srečko Prijatelj (SNS) je želel od Bajuka tudi izvedeti, zakaj je junija 2006 vladi predlagal brezplačen prenos državnega deleža Splošne plovbe na Slovensko odškodninsko družbo (Sod). Ta je nato delež prodala nemškemu ladjarju Petru Doehleju. "S tem ste na tajkunski način vnaprej izbranemu kupcu zavestno omogočili poceni nakup Splošne plovbe," je dejal. Bajuk je pojasnil, da je imel Sod določene obveznosti, o razpolaganju z deležem Splošne plovbe pa je od trenutka prenosa odločal sam.