To smo na naslovnici Dnevnika zapisali julija letos ob predstavitvi alarmantnih regijskih razlik v znanju osnovnošolcev; do njih smo se dokopali s pomočjo raziskovalcev s Pedagoškega inštituta, ki so podatke iz raziskave TIMSS razvrstili glede na poštne številke šol. Tako obdelani podatki so nedvoumno razkrili dotlej le ozkim krogom znano dejstvo, ki več mandatov ni smelo v javnost: znanje, ki ga pridobi povprečni šolar v Pomurju oziroma severovzhodni Sloveniji, ni enakovredno znanju, ki ga pridobi njegov vrstnik v kulturno, socialno ali/in ekonomsko uspešnejših delih Slovenije.

Skopi odgovori ministra

Ker je to prvovrstno politično in socialno vprašanje, na katerega bi morala aktualna šolska oblast odgovoriti z raziskavami in ukrepi, smo šolskega ministra večkrat povprašali, kaj bodo v zvezi s tem ukrenili na ministrstvu. Odgovori so bili do sedaj skopi. Ukrepe še pripravljamo, je minister Igor Lukšič odgovoril tudi na zadnjem pogovoru o tej temi.

Omenjene razlike v znanju pomurskih šolarjev pa so konec minulega leta, ko jih je potrdila tudi mednarodna raziskava TIMSS 2008 Advanced (tokrat v znanju maturantov), zaskrbele tudi varuhinjo človekovih pravic Zdenko Čebašek Travnik. Decembra lani se je zato s pismom obrnila na ministra Lukšiča.

V njem je opozorila, da učenci pomurske regije dosegajo slabše rezultate tako na nacionalnih preverjanjih znanja kot v raziskavi TIMSS, kar bi lahko pomenilo, da je njihov položaj "neenakopraven". "Menimo, da slabši dosežki šolajoče se mladine s tega področja lahko pomenijo neenake pogoje izobraževanja v Sloveniji, kar pa je posledično lahko kršitev človekovih pravic," je ob tem poudarila varuhinja. Ministra je zaprosila, naj ji pojasni, ali so na MŠŠ ugotovili razloge za slabše dosežke učencev in dijakov, in jo seznani z načrti "glede ukrepov za postopno odpravljanje precej velikih razlik v znanju šolajočih se otrok s tega področja".

"Izgubljeno" pismo

Ministru je v skladu s svojimi zakonskimi pristojnostmi dala 20 dni časa za odgovor, toda ta čas se je iztekel, ne da bi ga dočakala. Razlog za to nenavadno ignoranco naj bi bila zgolj "administrativna napaka" osebja na MŠŠ. Ko smo namreč v ponedeljek ministra vprašali, kdaj bo odgovoril varuhinji človekovih pravic, še posebno, ker je bilo pismo naslovljeno nanj osebno, nam je odgovoril, da za pismo prvič sliši, in obljubil, da bo zadevo preveril. Včeraj so nam iz njegovega kabineta pojasnili, da se je res zgodila napaka, da je pismo prispelo že 15. decembra in da bo odgovor varuhinji poslan danes.

Ministra smo, kot rečeno, že večkrat vprašali, kaj bo storil glede omenjenih razlik. Julija je napovedal, da "bodo v prihodnjem šolskem letu začeli izvajati ukrepe, ki naj bi vodili k zmanjševanju regionalnih razlik" (To se še ni zgodilo). Kakšni naj bi bili konkretno ti ukrepi, nam je tedaj razkril v obrisih, ker da jih še pripravljajo. Šlo naj bi za ukrepe pozitivne diskriminacije, "kar pomeni, da bi šole, ki imajo slabše rezultate, dobile več učiteljev, podpornih delavcev, svetovalcev prek zavoda za šolstvo in podobno dalje." Ob tem je minister omenjal še izobraževanje za starše otrok, da bi bili ti v oporo pri dvigovanju ambicij otrok in ožje skupnosti.

Pred dnevi je na ponovljeno vprašanje odgovoril podobno. Na MŠŠ pripravljajo razpis za nevladne organizacije, ki bi zaposlovale učitelje in študente. Ti bi v šolah s slabimi rezultati pomagali pri ključnih predmetih v osmem in devetem razredu. Ob tem je minister opozoril na probleme, s katerimi se srečujejo. "Utegne se zgoditi, da bodo na šolah z boljšimi rezultati zaradi pomoči šolam s slabšimi nejevoljni, češ nekateri zabušavajo in zato dobijo še pomoč," se boji minister. Tudi sicer Lukšič meni, da na MŠŠ nimajo pravih orodij za učinkovito reševanje tega problema. Kajti "ministrstvo k imenovanju ravnatelja daje le mnenje, ne moremo ga zamenjati, pa če še tako slabo dela. Enako velja za učitelje: ni jih mogoče odpustiti, četudi so evidentno zgrešili poklic".

Precejšnjo težavo pa naj bi pomenile tudi metodološke zadrege. Kot pravi minister, nekateri ravnatelji in učitelji otroke posebej pripravljajo na eksterce, drugi pa ne, zato so včasih rezultati težko primerljivi. Minister se ob tem še sprašuje, ali so razlike v učnih dosežkih res tako usodne za življenje ljudi in ali ne bi preveč radikalni posegi za odpravljanje razlik v znanju bolj škodili kot koristili. Vsekakor, dodaja, bodo ukrepe dobro premislili.

Upati je seveda, da bodo imele kaj od njih že sedanje generacije osnovnošolskih otrok.