In kaj pravi vlada? Na zunanjem ministrstvu so nam povedali, da je za vsebinsko pripravo sporazuma s Svetim sedežem o ustanovitvi vojaške škofije odgovorno ministrstvo za obrambo, na MORS pojasnjujejo, da o tem pripravljajo študijo, katere sestavni del so tudi »normativne podlage za ustanovitev ordinariata«, premier Pahor opozarja, »da smo skoraj edina država, ki nima škofije v slovenskih varnostnih silah, vlada pa uradno izjavlja, da o tem niso sprejeli še nobene odločitve«.

"V (slovenski) vojski imamo vojaški vikariat, ki še ni ordinariat in še ni škofija, tako kot je to pri vas, toda zdi se, da se bo to zgodilo v prihodnjih nekaj mesecih, še v času te vlade. To bo drugi mednarodni sporazum med Svetim sedežem in Republiko Slovenijo." Tako je 1. novembra letos v verski oddaji hrvaške televizije Duhovni izzivi (na)povedal mariborski nadškof pomočnik dr. Anton Stres. Ker nadškof Stres ni kdor koli, temveč zagotovo ena najbolj vplivnih in obveščenih oseb znotraj slovenske katoliške cerkve, smo pri pristojnih organih povprašali, ali se omenjeni sporazum res pripravlja. Naše poizvedovanje je pokazalo, da nadškofovih besed nihče izrecno ne zanika, na konkretna vprašanja pa smo dobili precej različne odgovore.

MORS pripravlja študijo

Na zunanjem ministrstvu, kamor smo najprej poklicali, so nam povedali, da je za vsebinsko pripravo sporazuma s Svetim sedežem glede ustanovitve obrambno-varnostnega ordinariata odgovorno obrambno ministrstvo (MORS) "Zunanje ministrstvo se bo s tem sporazumom ukvarjalo, ko ga bodo na obrambnem ministrstvu vsebinsko dorekli," so nam povedali v službi za odnose z javnostmi na zunanjem ministrstvu. Na MORS smo nato poslali vrsto vprašanj. Med drugim nas je zanimalo, ali drži, da bo vlada ustanovila obrambno-varnostni ordinariat, kdaj bo sporazum vsebinsko dorečen, ali se razlikuje od predloga sporazuma, ki so ga na MORS pripravili že pred dvema letoma, itd. Z MORS so nam odgovorili zelo skopo.

Iz dopisa, pod katerega se je podpisala služba za odnose z javnostmi, smo izvedeli le to, da "MORS preučuje uresničevanje pravic s področja religiozne duhovne oskrbe v Slovenski vojski (RDOV) in v drugih obrambo-varnostnih sektorjih", med katere štejejo tudi policijo in zapore. Pojasnili so, da bodo v študiji zbrali "izkušnje različnih držav na področju RDOV (kratica pomeni: religiozna duhovna oskrba vojakov, vendar jo, kot kaže, uporabljajo tudi za druge sektorje, op. a.) in položaj različnih verskih skupnosti v Sloveniji pri zagotavljanju RDOV". Sporočili so nam še, da so del študije tudi "normativne podlage za ustanovitev ordinariata", in dodali, da "podrobnosti niso dorečene". Za kakšne normativne podlage gre, nismo mogli izvedeti.

Osnutek sporazuma pripravila že Janševa vlada

Ob tem velja spomniti, da so študijo (ali več študij) o teh vprašanjih na MORS izdelali že pod Janševo vlado. Na podlagi teh analiz so namreč pripravili osnutek drugega vatikanskega sporazuma oziroma "pobudo za ustanovitev obrambno-varnostnega ordinariata", po kateri bi bil ta formalnopravno izenačen s škofijo in financiran iz proračunskih sredstev. Osnutek je v vladno proceduro romal jeseni 2007. Vendar pa je novica o odločitvi vlade, da obravnava ta osnutek - tega je formalno predložil tedanji obrambni minister Karl Erjavec - pricurljala v javnost, še preden je o njej odločala vlada. Opozicija je predlogu silovito nasprotovala in vlada jo je nato tik pred Janševim obiskom v Rimu umaknila z dnevnega reda. Po tem o tej pobudi ni bilo več slišati.

Sporni osnutek je obsegal 12 členov, v preambuli pa se je skliceval na dva predhodna dokumenta: na Sporazum med RS in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih iz decembra 2001 in na Sporazum med SŠK in vlado o duhovni oskrbi vojaških oseb iz decembra 2000. Prvi sporazum je zavezujoč, je bilo poudarjeno v omenjenem osnutku, ker je v 12. členu zagotavljal "celovito spoštovanje verske svobode posameznikov v bolnišnicah, domovih za ostarele, zaporih in drugih ustanovah, v katerih je oteženo gibanje oseb". Drugi sporazum, podpisan v času Bajukove vlade, pa je izrecno predvidel ustanovitev ordinariata in sprejetje ustreznega mednarodnega sporazuma. Pod jurisdikcijo ordinarija, ki naj bi bil tudi član SŠK, naj bi po "Bajukovem" sporazumu sodile osebe katoliške veroizpovedi, in sicer vojaške osebe, civilni uslužbenci MORS, policisti, uslužbenci notranjega ministrstva, delavci v zaporih in njihovi družinski člani; gojenci vojaških in policijskih šol; osebje in bolniki v vojaških bolnišnicah; osebje veteranskih organizacij in ustanov; napotene osebe v mednarodnih organizacijah in na misijah, ki so v službi v državnih organih, ter zaposleni v ordinariatu. Prav zaradi izjemno širokega seznama ljudi, ki naj bi sodili pod jurisdikcijo ordinariata, se je v javnosti zastavljajo največ vprašanj.

Pahorjeva vlada se o pripravi drugega "vatikanskega" sporazuma formalno (še) ni izrekla, prav tako ne o ustanovitvi ordinariata. To so nam včeraj tudi uradno zatrdili in dodali, da bo vlada lahko obravnavala "omenjeno problematiko" šele, ko bo študija MORS končana. Vendar pa je premier 6. oktobra letos, po obisku prvega posveta s predstavniki verskih skupnosti, namenjenega predstavitvi novega direktorja pristojnega vladnega urada Aleša Guliča, v kamere povedal, da "smo skoraj edina država, ki nima škofije v svojih varnostnih silah". Iz tega je mogoče sklepati, da je ideji o ustanovitvi obrambno-varnostnega ordinariata naklonjen.

Aleša Guliča, ki je leta 2007 ostro kritiziral omenjeni osnutek, smo z vprašanjem o morebitnem ustanavljanju obrambno-varnostnega ordinariata presenetili; kot nam je povedal, se v zvezi s tem na njegov urad ni obrnilo še nobeno ministrstvo. Potrdil pa nam je, da je o ustanovitvi obrambo-varnostnega ordinariata kot o "odprtem vprašanju" govoril s predsednikom vladne komisije za dialog z verskimi skupnostmi Boštjanom Žekšem. Žekševa komisija tega vprašanja po naših informacijah še ni obravnavala.