V okviru načrtov za zeleni prehod Francija načrtuje tudi gradnjo novih jedrskih elektrarn. Trenutno ima država 56 jedrskih reaktorjev s skupno zmogljivostjo 61,4 gigavata, kar je največ med evropskimi državami, na svetu imajo večjo zmogljivost le še jedrske elektrarne v ZDA. Letos bodo zagnali še eno jedrsko elektrarno, ki že stoji v Normandiji.

Polnjenje goriva v reaktorsko posodo nove jedrske elektrarne v kraju Flamanville na severozahodni obali Francije ob Rokavskem prelivu so uspešno zaključili v maju, kot je ob obisku povedal Gregory Heinfling iz energetske družbe EDF, so se že začela tudi zagonska dela. Priključitev v elektroenergetsko omrežje načrtujejo poleti, s polno zmogljivostjo pa naj bi reaktor začel delovati konec leta.

Nova jedrska elektrarna se bo pridružila dvema že delujočima v Flamanvillu oz. skupaj 56 reaktorjem po celotni državi, ki jih vse upravlja koncern v državni lasti EDF. Z zmogljivostjo 1600 megavatov (MW) bo to najmočnejši jedrski reaktor v Franciji in bo lahko z elektriko oskrboval skoraj tri milijone gospodinjstev.

Gradnja ni potekala brez zapletov, začela se je leta 2007 in bi se morala po prvotnih načrtih končati že do leta 2012. Namesto prvotno ocenjenih 3,3 milijarde evrov so se ob tem stroški povzpeli prek 13 milijard evrov. Francoski nadzornik za jedrsko varnost ASN je tako dovoljenje za zagon tretjega reaktorja v Flamanvillu izdal 12 let pozneje, kot je bilo prvotno načrtovano.

Iz francoskih izkušenj pri gradnji se lahko uči tudi Slovenija, ki načrtuje gradnjo drugega bloka nuklearke v Krškem, o čemer bodo državljani jeseni odločali na referendumu. Jedrsko elektrarno v Flamanvillu in nekaj kilometrov oddaljeni center za predelavo izrabljenega jedrskega goriva so si tako pred kratkim ogledali člani Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije, katerega predsednik Tomaž Žagar meni, da se bomo na referendumu pravzaprav odločali o bodoči energetski politiki Slovenije.

S tega stališča se mu pomembno sporočilo obiska zdi, kakšne učinke ima francoska energetska politika na Francijo in kaj dolgoročno stabilna, zanesljiva cena elektrike pomeni za gospodarstvo in razvoj države.

»Francosko elektroenergetsko omrežje temelji na rabi jedrske energije, saj so se za opuščanje rabe premoga in nafte odločili že v 70., 80. letih prejšnjega stoletja. Ob tem se v zadnjih letih tudi vedno več vlaga v izkoriščanje vetra in sonca. S tem ima Francija zelo zanesljiv, nizkoogljičen in čist vir električne energije,« je za STA povedal Žagar.

Za razliko denimo od Nemčije, ki je do lanskega leta zaprla vse svoje jedrske elektrarne, se Francija za oskrbo z energijo in doseganje podnebnih ciljev zanaša na širitev jedrske energije. Kot je leta 2022 napovedal francoski predsednik Emmanuel Macron, nameravajo zgraditi kar 14 novih jedrskih elektrarn, kar bo po pomagalo odpraviti odvisnost države od fosilnih goriv in Francijo do leta 2050 narediti ogljično nevtralno.

V Franciji na elektriki temelji večji delež oskrbe z energijo kot pa denimo v Sloveniji, je ugotovil Žagar. V Sloveniji pomeni elektrika približno 25 odstotkov končne rabe vse energije, v Franciji je ta delež blizu 35 odstotkov. Več elektrike kot pri nas uporabljajo med drugim za ogrevanje in transport, kjer je denimo celoten železniški sistem povsem elektrificiran.

V obdobju, ko se je izpostavila podnebna občutljivost, je Francija stopila še korak naprej k opustitvi rabe fosilnih goriv v prometu in drugod ter želi čim bolj razogljičiti energetski sistem. Skupno rabo energije želijo zmanjšati, delež električne energije pa se bo povečeval, je povedal Žagar, ki opaža, da se to dogajalo tudi v drugih državah.

Konkretno glede obiska jedrske elektrarne v Flamanvillu je povedal, da je tamkajšnja tretja jedrska elektrarna lahko tudi primer, kakšen bi bil lahko novi blok v Sloveniji. »Seveda ne takšne moči, saj gre za največji reaktor na svetu,« je dejal in dodal, da so si ogledali tudi zadeve, ki zanimajo širšo javnost, med drugim kako se ravna z izrabljenim jedrskim gorivom in s kakšnimi tehnologijami in metodami odpravljajo tveganja, povezana z ravnanjem in odlaganjem radioaktivnih odpadkov.

V Franciji so se odločili za jedrski program, ki temelji na zaprtem gorivnem ciklu, kar pomeni predelavo izrabljenega jedrskega goriva za ponovno uporabo. V družbi Orano v državni lasti za ponovno uporabo predelajo kar 96 odstotkov jedrskega materiala, pri čemer en odstotek predstavlja plutonij, preostalih 95 odstotkov pa uran, ki z obogatitvijo vnovič postane gorivo za jedrske elektrarne. »Francozi znajo z odpadki ravnati tako, da ne vplivajo na okolje in ljudi, tehnološke rešitve za ravnanje z odpadki obstajajo, pri čemer se količina snovi, ki jo je treba odložiti, bistveno zmanjša,« je še povedal Žagar.