Delegacija, v kateri so bili državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež, vodja Slovenske vesoljske pisarne Tanja Permozer in Metka Urbas iz omenjene pisarne, je pisno uskladila besedilo sporazuma, ki ga bo 18. junija v Parizu podpisal predsednik vlade Robert Golob. Sledil bo postopek ratifikacije v DZ, polnopravno članstvo Slovenije v Esi pa se pričakuje predvidoma od januarja prihodnje leto.
Vlada je sprejela tudi akcijski načrt za izvajanje Slovenske vesoljske strategije do leta 2030, ki predstavlja usmeritve za izvajanje aktivnosti do leta 2030, v katerem so navedene prednostne aktivnosti, časovnica za njihovo izvajanje, pa tudi finančni in kadrovski okviri za uspešno izvajanje omenjenega načrta.
S tem dokumentom so vzpostavljene podlage za bolj učinkovito delovanje slovenskega vesoljskega sektorja, izvajanje omenjene strategije ter uspešno delovanje Slovenije kot polnopravne članice Ese.
Polnopravno članstvo v agenciji Sloveniji po pojasnilih vlade prinaša številne prednosti, med drugim možnosti za sodelovanje v programih, v katerih slovenski vesoljski sektor doslej ni mogel sodelovati (temeljni tehnološki raziskovalni program in znanstveni program), kar kaže na zrelost vesoljskega sektorja.
Hkrati članstvo dodatno odpira vrata za sodelovanje s podjetji držav članic Ese in drugih držav, tudi za komercialne projekte. Omogoča tudi enakopravno sodelovanje z drugimi članicami Ese pri sprejemanju ključnih odločitev. Po prepričanju gospodarskega ministrstva pomeni tudi priznanje Sloveniji, da izpolnjuje zahtevne kriterije za polnopravno članstvo, ki jih določa Esa, in povečanje prepoznavnosti Slovenije v svetu kot vse pomembnejšega akterja v mednarodnem vesoljskem sektorju.
Polnopravno članstvo Slovenije v Esi državi po drugi strani prinaša finančne obveznosti od 2025 dalje, in sicer v obliki enkratnega zneska v prihodnjem letu (vrednost tega zneska je predmet pogajanj), ter povečanja letnih vplačil v obvezne programe Ese v višini približno 1,7 milijona evrov letno. To bo nadomestilo dosedanjo članarino, ki je znašala do 500.000 evrov letno.
Slovenija sicer z Eso sodeluje od leta 2009.
