»Ironija zgodovine. Po 15 letih nazaj na Patrio. Vmes pa sabotaža razvoja, demokracije in Slovenske vojske,« je zapisal Janša.

Medtem je Tonin v nekoliko daljšem zapisu ocenil, da se pri izgradnji srednje bojne bataljonske skupine po tem, ko je Golobova vlada pred dvema letoma "proces grobo zaustavila, končno nekaj premika".

A sam meni, da je Slovenija še daleč od cilja, vlado pa da bodo lovile njene obljube in prinesle kar nekaj »zarečenega kruha«. Ob tem je v zapisu namignil, da naj po njegovih informacijah Finska ne bi bila naklonjena nakupu po sistemu vlada vladi in naj bi vztrajala pri sklenitvi posla neposredno s podjetjem Patria.

Preberite tudi: Zadeva Patria zastarala

Tonin je izrazil tudi dvom, da bo končna cena vozila nižja od cene nakupa vozil boxer, ki ga je Slovenija začela prav v času, ko je obrambno ministrstvo, sicer že v izteku mandata, vodil sam. Po Toninovi oceni bo tako »zanimivo opazovati, kje bo vlada pri nakupu našla obljubljenih 400 milijonov evrov prihranka«. Ocenil je še, da gre za nove patrie, ki še niso bile v uporabi, svojevrsten izziv pa bo po njegovem mnenju predstavljala tudi montaža morebitnih Valhalinih kupol ter zagotavljanje standardov balistične zaščite. »Zaradi Slovenske vojske in slovenske kredibilnosti v zavezništvu Nato želim, da bo projekt uspešno končan,« je svoj zapis sklenil Tonin.

Premier Golob je v sredo ob robu zasedanja voditeljev zveze Nato v Washingtonu napovedal, da bo Slovenija osemkolesnike kupila od finskega podjetja Partia. Pogajanja med ministrstvoma obeh držav po njegovih besedah še potekajo, pogodba za nakup bo sklenjena predvidoma do konca leta in bo predvidevala izvedbo plačila neposredno med ministrstvoma.

Slovenija sicer osemkolesnike kupuje, potem ko je vlada pod vodstvom Goloba septembra 2022 odstopila od že sklenjenega sporazuma o nakupu vozil boxer v okviru Organizacije za sodelovanje pri skupnem oboroževanju (OCCAR).

Afera Patria

Nakup finskih oklepnikov 8x8 je prerasel v eno večjih afer v samostojni Sloveniji. Po pravnomočni obsodilni sodbi na dveletno zaporno kazen, zaradi katere je Janša junija 2014 moral v zapor, je ustavno sodišče decembra 2014 najprej zadržalo izvajanje kazni in Janšo izpustilo na prostost, aprila 2015 pa sklenilo zadevo vrniti na prvostopenjsko sodišče.

Še pred novo sodno odločitvijo pa je zadeva zastarala in tako ni doživela epiloga. Janša je sicer ocenjeval, da bi lahko v ponovnem postopku dosegel oprostilno sodbo in tako nedvoumno dokazal svojo nedolžnost, zato se je na sklep o zastaranju pritožil, a je lani ustavno sodišče njegovo pritožbo zavrglo, saj ima, kot so zapisali sodniki, zastaranje enake pravne učinke kot oprostilna sodba.