Bivši predsednik ZDA Donald Trump slavi novo zmago, četudi ni popolna. Ameriško vrhovno sodišče je namreč odločilo, da predsednika države ni mogoče avtomatično preganjati za uradna dejanja, ki jih je storil med vodenjem države, to pa postavlja pod vprašaj najmanj dve od treh obtožnic proti Trumpu, ki sta povezani s poskusom spreminjanja izidov volitev leta 2020.

»Predsednik mora imeti absolutno imuniteto, vsaj kar zadeva izvajanje temeljnih ustavnih dolžnosti. Glede preostalih uradnih dejanj je upravičen najmanj do domneve o imuniteti,« piše v mnenju večine, ki ga je spisal predsednik sodišča John Roberts. Obenem je sodišče zapisalo, da predsednik ne uživa imunitete za dejanja, ki niso povezana z njegovo funkcijo.

Trump je na volitvah leta 2020 izgubil proti demokratu Joeju Bidnu, vendar poraza ni priznal, ampak je brez dokazov širil trditve o prevarah, pritiskal na zvezne uslužbence in predstavnike zveznih držav proti potrditvi rezultatov, lobiral, da bi mu »našli manjkajoče glasove«, ter spodbujal proteste svojih privržencev, ki so potem na dan potrjevanja izidov, 6. januarja 2021, vdrli v zvezni kongres. Vse s tem povezane točke v obtožnicah bo treba zdaj pregledati na novo in ugotoviti, v katero kategorijo sodijo. V odločbi denimo piše, da Trump najmanj domnevno uživa imuniteto pred pregonom zaradi pritiska na podpredsednika Mika Pencea, naj v kongresu potrdi vzporedne, Trumpove elektorje, ki bi v nasprotju z uradnimi rezultati volitev glasovali zanj.

Preložitev sojenj je zagotovljena

Odločba sodišča je bila sprejeta po ideoloških linijah. Sprejelo jo je šest konservativnih sodnikov, trije liberalni so bili proti. Očitno je bilo precej napeto, saj je odklonilno mnenje trojice vrhovna sodnica Sonia Sotomayor v dvorani sodišča prebrala na glas, kar se po navedbah poznavalcev zgodi zelo redko.

»Velika zmaga za ustavo in demokracijo. Ponosen sem, da sem Američan,« je po objavi odločbe zapisal Trump, ki je letos spet predsedniški kandidat republikancev. Ni sicer rečeno, da so vsi primeri proti njemu s tem v celoti padli v vodo. Toda gotovo je dosežen vsaj en njegov cilj: da sojenja prestavi na čim kasnejši čas, skoraj gotovo po novembrskih volitvah, na katerih se nadeja zmage nad Bidnom. Tudi če bi sodišča zdaj na hitro presodila, da za nekatera očitana mu dejanja ne uživa imunitete, bi se še pred sojenjem lahko spet pritožil na takšno odločitev in šel vse do vrhovnega sodišča. V primeru zmage na volitvah pa bi lahko pravosodnemu ministrstvu ukazal, naj ustavi kazenska pregona proti njemu, ki potekata na zvezni ravni. Tega ne bi mogel storiti v tretjem primeru, ki poteka v zvezni državi Georgia.

»Predsednik nad zakonom«

To je že druga dobra novica za Trumpa v kratkem času, potem ko se je Biden zelo slabo odrezal na njunem prvem televizijskem soočenju pretekli teden. Je pa odločitev sodišča slaba novica za posebnega tožilca Jacka Smitha, ki je eno že dočakal prejšnji teden. Takrat je vrhovno sodišče omejilo kazenskih pregon tistih, ki so vdrli v zvezni kongres januarja 2021.

Tri zvezne sodnice, ki so podale odklonilno mnenje, so bile do odločitve večine zelo kritične. »Današnja odločitev je v posmeh načelu, na katerem temeljita naša ustava in sistem vladanja, da nihče ni nad zakonom … Ta nova imuniteta za uradna dejanja je zdaj kot priročna nabita pištola za vsakega predsednika, ki bo hotel postaviti svoje interese, interese svojega političnega preživetja ali finančne koristi nad interese naroda. Specialnim enotam je ukazal atentat na političnega nasprotnika? Imuniteta. Organiziral je državni udar, da ostane na oblasti? Imuniteta. Prejel je podkupnino v zameno za pomilostitev? Imuniteta, imuniteta, imuniteta,« je brala sodnica Sotomayorjeva.