Skrajni desnici je povsem spodletel naskok na oblast. Nacionalni zbor Marine Le Pen, ki si je po prvem krogu parlamentarnih volitev 30. junija z zmago v 297 od 577 volilnih okrožjih obetal prevzem oblasti, bo po včerajšnjem odločilnem drugem krogu skupaj z zavezniki imel le 142 (od 577) poslancev. To je več kot 89, kolikor jih je imel v zadnjih dveh letih, a dvakrat manj od absolutne večine 289 poslancev, ki se ji je stranka Le Penove tudi zaradi obetavnih anket pred volitvami hotela vsaj približati.
Velika zmagovalka volitev je združena levica, ki bo imela 182 poslancev (doslej 151). Vladni sredinski tabor jih bo imel 168 namesto dosedanjih 250, Republikanci, ki so nevladna desnica, pa jih bodo imeli 45. S takšno močno razdeljenostjo skupščine na tri ali celo štiri povsem ločene bloke (levi in sredinski sodelujeta le na volitvah) Francija najbrž vstopa v povsem novo, neznano obdobje brezvladja. Nove volitve pa so mogoče šele čez eno leto. O volilnih rezultatih bo danes spregovoril tudi francoski rpedsednik Emmanuel Macron.
Tudi precej visoka volilna udeležba, 67-odstotna, ki je največja v drugem krogu po letu 1997, kaže, da so volivci levega in vladnega sredinskega tabora sledili pozivom večini njunih voditeljev, naj v svojem okrožju v drugem krogu glasujejo za kateregakoli kandidata, ki ni skrajni desničar. K temu so jih spodbudili tudi rasistični, antisemitski, ksenofobni, seksistični in homofobni izpadi okoli 70 kandidatov Nacionalnega zbora. Eden od njih je tako izjavil, da je imel Jean-Marie Le Pen prav, ko je holokavst označil za detajl druge svetovne vojne. Ena od kandidatk, ki je morala odstopiti, pa se je fotografirala z nacistično kapo nemških pilotov iz časa druge svetovne vojne.
Te »garjave ovce v svoji staji« je sicer Jordan Bardella, ki poskuša prikriti rasistični temelj svoje stranke in se prikazati kot zmeren, prijazen, a resen politik, prejšnji teden obsodil. Vsekakor se z Le Penovo opira predvsem na »domoljubne« volivce, večinoma s podeželja in manjših, zapostavljenih mest, ki menijo, da Francija z afriškimi priseljenci izgublja svojo identiteto, da ji globalizacija škodi in da bi bilo potrebno zaostriti boj proti kriminalu. Ne moti jih niti to, da kandidati skrajne desnice niso sposobni artikulirati svojega programa in se zato pogosto izogibajo soočenj.
Sam 28-letni Bardella, desna roka Le Penove, ki se je še pred nekaj dnevi že videl kot premier, se je na primer pred enim mesecem zavzemal za upokojevanje s polno delovno dobo pri 60 letih, pred dvema tednoma, ko so prišle na dan javnofinančne težave Francije, pa pri 66. letih!
Odločilen odstop več kot 200 kandidatov
Za izjemno hud poraz skrajne desnice v drugem krogu 7. julija je bil takoj po prvem krogu zaslužen predvsem odstop več kot 200 kandidatov levega in vladnega tabora, ki so se z več kot 12,5 odstotka glasov vseh registriranih volivcev kot tretji uvrstili v drugi krog. Tako je imel v več kot 200 volilnih okrožjih kandidat skrajne desnice proti sebi namesto dveh enega nasprotnika. V dvoboju pa skrajni desničar veliko težje zmaga kot v troboju. V dvoboju ima namreč proti sebi enega kandidata, ki ga podpirajo tako levi kot sredinski volivci. V troboju pa se glasovi nasprotnikov porazdelijo na dva kandidata, za izvolitev za poslanca pa je v drugem krogu dovolj relativna večina glasov.
Vseh trobojev je bilo tako (namesto 306) le 89 in v njih so največkrat zmagali skrajni desničarji. Torej če ne bi bilo omenjenih več kot 200 odstopov, bi se skrajna desnica približala absolutni večini poslancev. Vseh dvobojev je bilo več kot 400 in v njih je bil kandidat skrajne desnice večinoma poražen. Že iz prvega kroga ima skrajna desnica izvoljenih 39 poslancev, združena levica 31, vladni tabor pa le 2.
Macron bo še težje vladal
Predsednik Emmanuel Macron bo odslej še veliko težje vladal, kot je po parlamentarnih volitvah junija 2022, ko je njegov sredinski tabor izgubil absolutno večino. Zdaj nima več niti relativne večine. Celo v njegovem lastnem taboru pa ga sovražijo zaradi nenadnega razpisa predčasnih parlamentarnih volitev. To je bil pravi šok za vse Francoze, ki bodo od 26. julija gostili olimpijske igre. Predvsem je Macron na ta način tvegal, da skrajna desnica prevzame oblast.
Volitve so običajno način, da se nasprotja v družbi kanalizirajo in s tem pomirijo. Tokrat pa so se v Franciji samo zaostrila, ker so skrajni desnici obetale prevzem oblasti. Oblasti so tako v nedeljo zvečer poslale na ulice 30.000 policistov, od tega 5.000 v Parizu. Trgovci v središču Pariza pa so svoje trgovine povsem hermetično zaprli z deskami. Med drugim bi zdaj lahko volivci skrajne desnice zaradi omenjenega sodelovanja med levico in vladno sredino menili, da so jim ukradli zmago. Tako bi prišlo do nemirov. Bardella je tako v nedeljo zvečer izjavil: »Sramotno zavezništvo in volilne kupčije med Macronom in skrajno levico so onemogočili vlado Nacionalnega zbora.« Še vedno pa meni, da je rezultat volitev uspeh za njegovo stranko: »Nič ne more preprečiti ljudstvu, da ne bi upalo v prihodnost.«
