Na Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani v zadnjih dneh opažajo povečano število bolnikov zaradi vročinskega vala. Ogroženi so predvsem starejši ljudje, delavci, ki delajo na prostem, pa tudi majhni otroci. Pri bolnikih opažajo precejšen porast srčnožilnih zapletov, poslabša pa se tudi stanje bolnikov s kroničnimi pljučnimi boleznimi.
Vročinski valovi, kot smo jim priča, so obremenitev za telo, je v današnji izjavi za javnost poudaril predstojnik Kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino UKC Ljubljana Peter Radšel. Obremenjen je predvsem srčnožilni sistem, zato v naši največji bolnišnici svetujejo ljudem, da se v najbolj vročih urah dneva skušajo zadrževati v notranjih prostorih in v senci, uživajo dovolj tekočin, predvsem pa, da športne oziroma fizične aktivnosti prerazporedijo v čas jutranjih ur ali na večer, ko temperatura pade.
»Oddajanje toplote telesa je namreč pri temperaturah, ki se bližajo naši telesni temperaturi, zelo otežkočeno,« je poudaril Radšel. Kadar je vlažnost v ozračju relativno visoka, je slabše tudi potenje in takrat je nevarnost vročinskih udarov in poslabšanj srčnožilnih bolezni. »Nevarna je lahko že neposredna izpostavljenost na soncu, tudi če pri tem nismo fizično aktivni,« je opozoril.
Bolj občutljivi so starejši ljudje in tisti, ki imajo kronične bolezni, med katerimi Radšel izpostavlja ledvične in srčnožilne bolezni. »Tudi statistično vemo, da se umrljivost zaradi srčnožilnih zapletov v vsakem takem vročinskem valu poveča,« je poudaril. Vročinskemu valu pa so izpostavljeni tudi delavci, ki v teh pogojih delajo na prostem, zato je treba skrbeti za čim več sence in čim boljšo hidracijo.
VIDEO: Nasveti zdravnikov
Izpostavljeni pa so tudi majhni otroci in dojenčki. Ti svojih težav ne znajo razložiti, zato morajo zanje poskrbeti odrasli. »Predvsem avtomobili so kritična točka, kjer temperature narastejo do takih vrednosti, da so lahko že po nekaj deset minutah usodne za otroka,« je navedel in spomnil, da smo bili že priča žalostnim zgodbam.
Prenašanje vročine pa lahko poslabšajo tudi določena zdravila in alkohol. Slednji zmanjšuje občutek potrebe po tekočinah, posledično pa tudi znake začetne dehidracije in pregretja telesa, je naštel.
Najpogostejše diagnoze, s katerimi se zaradi vročinskega vala v teh dneh srečujejo v UKC Ljubljana, so srčna in možganska kap, poslabšanje astme, poslabšanje psihičnih stanj, pa tudi samomorilnosti. Najhujši zaplet zaradi izpostavljenosti vročini pa je vročinski udar. »To je življenjsko ogrožajoče stanje,« je dejal, ko temperatura jedra telesa naraste nad 40 stopinj celzija. »Takrat so znaki že zelo alarmantni« je poudaril.
Vsako nenormalno počutje je lahko že prvi alarm, poudarja Radšel. Na začetku, ko gre za blago pregretje, večina ljudi toži za glavobolom, utrujenostjo, včasih razdražljivostjo. Pospešena sta tudi dihanje in pulz, je naštel simptome, na katere moramo biti pozorni.
