V stroške dela so vključeni tako plače, regres in druga nadomestila ter dodatki, ki jih prejemajo zaposleni, kot tudi davki in socialni prispevki na plačila zaposlenim.

V območju z evrom so stroški, povezani s plačami in drugimi izplačili, medletno porasli za 5,3 odstotka, drugi stroški pa za 4,5 odstotka. V EU so se prvi povečali za 5,8 odstotka, drugi pa za 4,8 odstotka. Rast se je v primerjavi s predhodnim četrtletjem, ko se je nekoliko umirila, med januarjem in marcem letos spet pospešila.

V območju evra so se stroški dela na uro v neposlovnih dejavnostih zvišali za 5,3 odstotka, v poslovnih dejavnostih pa za 5,0 odstotka, in sicer v industriji za 4,8 odstotka, v gradbeništvu za 5,2 odstotka in v storitvah za 5,0 odstotka.

V celotni EU so ti stroški v neposlovnih dejavnostih porasli za 5,6 odstotka, v gospodarskih dejavnostih pa za 5,5 odstotka, pri tem v industriji za 5,5 odstotka, v gradbeništvu za 5,8 odstotka in v storitvah za 5,5 odstotka.

Stroški dela na uro so v prvem letošnjem četrtletju najbolj porasli v Romuniji (+16,4 odstotka), Bolgariji (+15,8 odstotka), na Hrvaškem (+15,3 odstotka), Poljskem (+14,1 odstotka) in Madžarskem (+13,7 odstotka).

Višji od povprečja so bili tudi v Sloveniji, namreč 9,3-odstotni. Pri tem so stroški, povezani s plačami in drugimi izplačili, medletno porasli za 9,6 odstotka, drugi stroški pa za 8,2 odstotka.

Na drugem delu lestvice so Belgija, kjer so se stroški dela medletno zvišali za 2,3 odstotka, Danska z 2,5-odstotno rastjo ter Francija (+2,7 odstotka).