Ne da bi izrecno omenjal skrajno desni Nacionalni zbor, ki ga vodita 56-letna Marine Le Pen in 28-letni Jordan Bardella, je kapetan francoske nogometne reprezentance Kylian Mbappé pozval Francoze, predvsem mlade, naj dobro premislijo, koga bodo volili na parlamentarnih volitvah 30. junija in 7. julija, na katerih bi skrajna desnica Le Penove in Bardelle, kot kažejo zadnje ankete, lahko dobila absolutno večino poslancev in s tem prišla na oblast. Dejal je celo, da »upa, da bo še s ponosom nosil majico francoske reprezentance po 7. juliju«. Skratka, če bodo Francozi glasovali za Nacionalni zbor Le Penove in Bardelle, potem ne bo več rad igral za Francijo.

»Treba je ločiti zrno od plevela«

Temnopolti Mbappé je na novinarski konferenci pred današnjo tekmo z Avstrijo najprej izjavil: »Mislim, da smo v izjemno pomembnem trenutku naše države, kakršnih še ni bilo. Zato bi se rad obrnil na vse Francoze, posebej pa še na mlado generacijo. (…) Vidimo, da so danes skrajneži pred tem, da prevzamejo oblast. Še vedno pa imamo možnost, da izberemo, kakšna bo prihodnost naše države. (…) Treba je znati ločiti zrno od plevela in tudi vedeti, kaj mora imeti prednost. Evropsko prvenstvo je zelo pomembno za naše kariere, a najprej smo državljani in menim, da ne smemo obrati proč od sveta, ki nas obkroža, zlasti pa ne od dogajanja v naši državi.«

Tudi Thuram proti Le Penovi in Bardelli

Pravzaprav je v teh svojih besedah 25-letni kapetan francoske nogometne reprezentance posegel v politično razpravo, ki se je v soboto razvnela med Marcusom Thuramom in Francosko nogometno zvezo. Najprej je namreč v soboto Thuram, še en odlični temnopolti nogometaš Francije, izjavil, da se je »treba boriti proti Nacionalnemu zboru«, kar je izzvalo val navdušenja na levici in jezo v stranki Le Penove in Bardelle.

Eden od govornikov njune stranke je izjavil: »Dovolj imamo vseh teh, ki se delajo pametne in imajo Francoze za bedake.« Sledila je izjava Francoske nogometne zveze, ki je poskušala pomiriti situacijo, s tem da je razglasila nevtralnost glede politike v svoji organizaciji, pa tudi pri nogometaših.

Kakšna bo Francija po 7. juliju?

V nedeljo je potem Mbappé nekako spoštoval sporočilo nogometne zveze, saj ni omenjal, vsaj izrecno ne, ne Nacionalni zbor ne kakšno drugo politično skupino v državi. Sicer je dejal, da ima »iste vrednote kot Marcus (Thuram)«, a potem je vendarle posvaril pred skrajnostmi, kar bi bila lahko tudi radikalna levica 72-letnega Jean-Luca Mélenchona, ki je kot Le Penova naklonjen Putinu.

Mbappé je še dejal: »Upam, da se bomo dobro odločili in upam, da bom 7. julija še ponosno nosil to majico 7. julija. Sem proti skrajnežem, proti idejam, ki ločujejo ljudi (…) Nimam želje, da bi predstavljal državo, ki ne ustreza našim vrednotam. Mislim pa, da smo vsi v istem košu.«

Francozi bi radi igrali v finalu 14. julija, toliko bolj, ker je ta dan francoski državni praznik. Leta 1789 so namreč pariške množice odločilno podprle upor predstavnikov 3. stanu, to je meščanstva, proti kraljevemu absolutizmu, s čimer se je začela velika Francoska revolucija, ko je oblast prevzela Ustavodajna skupščina, za kar so se razglasili predstavniki tretjega stanu skupaj s še nekaterimi naprednimi predstavniki 1. stanu (duhovniki) in 2. stanu (plemiči), pripravljenimi, da se odpovedo svojim privilegijem.

Zdaj mnogi na desni obtožujejo voditelja radikalne levice Jean-Lucu Mélenchonu, da komaj čaka, da Nacionalni zbor zmaga na volitvah in prevzame oblast, ker bi potem začel z zasedbo ulic in univerz, blokado tovarn in rafinerij, torej še z eno v vrsti revolucij od leta 1789. S tem bi lahko tudi pokvaril olimpijske igre, ki se začnejo konec julija.

Mnogi ekonomisti pa se bojijo javnofinančnih posledic, če bi oblast prevzela skrajna desnica ali pa morda radikalna levica Jean-Luca Mélenchona. Bardella, ki naj bi kljub 28 letom postal v primeru velike zmage Nacionalnega zbora premier, obljublja na primer zmanjšanje davka na elektriko z 20 na 5,5 odstotka in povečanje plač za 10 odstotkov. Ljudska fronta, kot se imenuje združena levica, v kateri ima pomembno vlogo Jean-Lucu Mélenchon, pa popolno odpravo tega davka na elektriko in povečanje minimalne plače neto s sedanjih 1400 na 1600 evrov. Ne Nacionalni zbor ne Ljudska fronta pa ne navajata, od kje bosta dobila finančne vire za tako znižanje davka in povečanje plač v javnem sektorju.

Glede na to, da ima Francija že 5,5-odstoten, to je najvišji proračunski primanjkljaj v EU in tudi precej velik javni dolg, Macronova vlada pa neverodostojen program saniranja javnih financ, francoski ekonomist Axel de Tarlé svari pred nevarnostjo britanskega ali grškega scenarija v primeru zmage skrajne desnice ali radikalne levice.

Kmalu zatem, ko je 6. septembra 2022 (dva dni pred smrtjo kraljice Elizabete II.) konservativka Liz Truss postala britanska premierka, je močno znižala davke, kar je vodilo do takšne finančne krize, da je morala že oktobra odstopiti. Drug primer je iz Grčije leta 2015, ko je na začetku leta levičar Aleksis Cipras prevzel oblast in je njegov program povečanja javnih izdatkov vodil do hude finančne krize, zaradi česar je moral julija sprejeti program neusmiljenih rezih pri javnih izdatkih, tudi pri pokojninah in plačah v javnem sektorju.

Obakrat se je pokazalo, da je država odvisna od posojilodajalcev. Če ti nočejo več posojati, potem se mora vlada odpovedati svojim projektom. Omenjeni ekonomist Axel de Tarlé pa celo dopušča možnost, da se je Macron pred enim tednom nenadoma odločil razpustiti skupščino in razpisati nove parlamentarne volitve, ker se je zavedal slepe ulice, v katero je zašla njegova vlada glede javnih financ.

Francozi pa večinoma zaenkrat niso zaskrbljeni zaradi hudih javnofinančnih težav Francije. A Francoska revolucija leta 1789 se je začela ravno z javnofinančnimi težavami francoske države. Zaradi tega je kralj maja 1789 sklical predstavnike treh stanov.