Skorajda ne mine dan v komajda dva tedna dolgem predsedovanju Madžarske Svetu EU, da premier Viktor Orban ne bi poskrbel za nejevoljo med evropskimi voditelji, poslanci in v komisiji. Njegove poti v Kijev, Moskvo, Azerbajdžan, Peking in nazadnje še na Florido k Donaldu Trumpu so tako vznemirile evropski politični prostor, da so njegovi akterji od razmišljanja, kako se upreti škodljivemu neavtoriziranemu nastopanju Orbana kot predsedujočega Svetu EU, prešli k dejanjem. Gladka in neproblematična izvolitev Maltežanke Roberte Metsola v vnovični polovični mandat na čelu evropskega parlamenta je tako včeraj predstavljala zgolj rahel premor od prevladujoče teme – vse bolj zaostrenih odnosov uradnega Bruslja z Budimpešto.
Blaga opozorila in ostre reakcije
Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, ki se bo v četrtek borila za vsak glas za vnovično izvolitev, se je odločila, da se evropski komisarji in vodje generalnih direktoratov, torej nosilci najvišjih funkcij v komisiji, ne bodo udeleževali neformalnih ministrskih zasedanj EU v Budimpešti. Nanje bodo pošiljali zaposlene nižjega ranga. Redna srečanja ministrskih svetov v Bruslju in Luksemburgu ne bodo prizadeta. Odločitev von der Leynove je zagotovo opozorilo madžarskemu predsedstvu Sveta EU pred morebitnimi tršimi in bolj bolečimi odločitvami za Budimpešto.
Med blažja opozorila sodi še odločitev von der Leynove, da evropska komisija s komisarskim kolegijem ne bo obiskala predsedujoče države ob začetku njenega vodenja EU, kar je sicer tradicija. Več držav se je tudi odločilo, da bo bojkotiralo ministrska zasedanja v Budimpešti. Ali bo to storila tudi Slovenija, ni znano. Luka Mesec, podpredsednik vlade, pravi, da bo o tem morala razpravljati vlada in se posvetovati tudi z drugimi državami. Mesec se je zavzel za kolektivno akcijo EU in predvsem za to, da bodo njeno sporočilo slišali v Budimpešti.
V madžarski prestolnici kritike zavračajo. »EU je mednarodna organizacija, ki jo sestavljajo države članice. Komisija EU je institucija EU. Komisija EU ne more izbirati institucij in držav članic, s katerimi želi sodelovati. Ali zdaj vse odločitve komisije temeljijo na političnih razlogih?« se je spraševal minister za evropske zadeve Janos Boka.
Orban: Trump ima načrt
Odločitev von der Leynove je odgovor na nezadovoljstvo z Orbanovim soliranjem pri Vladimirju Putinu, Xi Jinpingu in Donaldu Trumpu, kjer je bil madžarski premier po lastnih zagotovilih na mirovni misiji za Ukrajino, čemur namerava posvetiti celotno predsedstvo. Potem ko je o svojih vtisih pri Putinu že pisno poročal evropskim voditeljem, je po vseh drugih obiskih to storil še enkrat skupaj s priporočili, kaj bi bilo po njegovi oceni treba storiti. V pismu predsedniku evropskega sveta Charlesu Michelu je zapisal, da bo Donald Trump takoj po svoji verjetni novembrski izvolitvi in še pred januarsko prisego pristopil k reševanju ukrajinske vojne z mirovnim posredništvom. Za to naj bi imel podroben načrt, navaja Orban v pismu, v katerem kritizira aktualnega ameriškega predsednika Joeja Bidna, da ne premore volje za spremembo nadaljevanju vojne naklonjene ameriške politike in začeti nekaj novega. Že nekaj časa je jasno, da Trumpu svetovalci predlagajo izvajanje pritiska tako na Ukrajino kot Rusijo, da pristopita k pogajanjem: Ukrajini bi grozili z odvzetjem financiranja, Rusiji pa, da bi Ukrajini dobavili vse orožje, ki bi ga hotela.
Orban dodaja, da Evropo po Trumpovi zmagi verjetno čakajo dodatni stroški za Ukrajino: »Več kot prepričan sem, da se bo v primeru Trumpove zmage finančno breme med ZDA in EU bistveno spremenilo v škodo EU.« Od desetih točk pisma je verjetno še najbolj eksplozivna tista s pozivom k normalizaciji stikov z Moskvo: »EU bi morala ponovno vzpostaviti neposredne diplomatske stike z Rusijo in začeti pogajanja na visoki ravni s Kitajsko, da bi našli mirno rešitev za vojno v Ukrajini,« piše Orban, ki ostro kritizira tudi evropsko slednje ameriški provojni politiki. »Doslej nismo imeli suverene in neodvisne evropske strategije ali političnega akcijskega načrta. Predlagam razpravo o tem, ali je nadaljevanje te politike v prihodnosti racionalno,« je zapisal.
Pismo je le še prililo olja na ogenj razpravi, kaj storiti z madžarskim predsedstvom. Skupina evropskih poslancev iz različnih političnih skupin centra je v pismu von der Leyenovi, Michelu in Metsolovi terjalo ukrepe, češ da je Orban že škodil interesom EU. »Potrebna so konkretna dejanja, kot je začasna ukinitev glasovalnih pravic Madžarske v Svetu EU, saj je praksa pokazala, da zgolj ustne obsodbe nimajo učinka,« je zapisalo 63 evropskih poslancev, med njimi Irena Joveva (Prenovimo Evropo) kot edina iz Slovenije. Države članice kljub več let potekajočemu postopku in sistematičnim grožnjam vladavini prava na Madžarskem tej državi niso odvzele glasovalnih pravic.
