Poslavljajo se skupine, nadomešča pa jih ligaški model, ki mu pravijo »švicarski sistem«. Ta je nekoliko bolj zapleten od običajnega ligaškega tekmovanja, povečal pa naj bi zanimivost tekmovanja in odpravil kakšno nepoštenost skupinskih modelov.

 

Zadnji dve desetletji smo bili vajeni lige prvakov z 32 ekipami, razdeljenimi v osem skupin po štiri. Vsaka ekipa je igrala po dve tekmi z vsako ekipo v skupini. Po dosedanjem formatu sta prvi dve ekipi v skupini pot nadaljevali v izločilne boje lige prvakov, tretja ekipa pa se je uvrstila v ligo Evropa. Vse to se poslavlja.

 

V novem formatu, ki bo veljal že v tej sezoni lige prvakov, bo sodelovalo 36 ekip. Razvrščene bodo v eno skupino oziroma ligo. Prvih osem ekip se bo uvrstilo neposredno v četrtfinale, ekipe od vključno devetega do vključno 24. mesta pa se bodo pomerile v predkrogu končnice. Osem jih bo izpadlo, osem zmagovalnih ekip pa se bo v četrtfinalu lige prvakov v izločilnih bojih pomerilo z ekipami, ki so bile uvrščene na prvih osem mest v ligi. Ekipe od 25. do 36. mesta bodo izpadle iz tekmovanja že po skupinskem delu. Sami izločilni boji bodo potekali po enakem kopitu kot doslej.

Ker se bo v novem formatu lige prvakov pomerilo 36 ekip, ki igrajo tudi domače lige, ni izvedljivo, da bi vsaka ekipa z vsako igrala po dve tekmi. To bi pomenilo močno obremenjujočih 70 tekem samo rednega dela lige prvakov. Uefa je v želji, da bi povečali število tekem, a hkrati ne preveč, posegla po »švicarskem sistemu« tekmovanja. V skladu s tem so vse ekipe sicer razvrščene v isto ligo, a ne igrajo z vsemi ekipami. Žreb bo vsaki ekipi v ligi prvakov določil osem različnih tekmecev. PO dve iz vsake jakostne skupine. Vsaka ekipa bo štiri tekme igrala doma in štiri v gosteh. Če bo Bayern München igral doma proti Real Madridu, v skupinskem delu torej ne bo povratne tekme v Madridu. Razvrstitev ekip na lestvici medtem določal izkupiček točk ter golov razlike priigranih na osmih obračunih z osmimi različnimi tekmeci.

 

Kaj so prednosti novega sistema?

 

Za Uefo je glavna prednost novega sistema, da bo skupno število tekem lige prvakov z dosedanjih 125 naraslo na 189, kar je okoli 50-odstotkov več kot prej. Vsaka ekipa bo igrala najmanj osem tekem, kar je dve več kot doslej, in največ 17 tekem, če se bo skozi predkrog izločilnih bojev prebila do finala. Najboljših osem ekip bo za morebitno zmago ali poraz v finalu potrebovalo 15 tekem. Več tekem lige prvakov seveda pomeni več denarja v klubskih in Uefinih malhah.

 

Dodatna korist novega sistema tekmovanja je obljuba več zanimivih obračunov med najbolj slovečimi nogometnimi imeni Evrope. Nič več ne bo na sporedu, denimo, dokaj nezanimive povratne tekem Manchester Cityja in ekipe, ki se je v tekmovanje prebila z obilico sreče in je proti angleškim prvakom, ki slovijo po dominiranju posesti, že na domačem terenu klonila z več prejetimi zadetki in brez lastnega strela na gol. Po drugi strani ne bo priložnosti, da bi se med sezono razvila mini rivalstva med ekipami znotraj skupine. Denimo, ko je ena drugi nepričakovano odčitala lekcijo ali kaj podobnega. Bomo pa, če bo to določil ples kroglic, med osmimi tekmami Real Madrida v skupinskem delu lahko gledali obračune proti Manchester Cityju, Bayernu, Juventusu, Arsenalu, PSV-ju, Sportingu, Stuttgartu in Gradcu. Dnevi, ko bodo na sporedu samo nekonkurenčne ali nezanimive tekme, z novim modelom ne bi smeli biti pogosti.

 

Ker bo domnevno več prestižnih tekem, naj bi ekipe manjkrat kalkulirale z rezervisti v prvih postavah. Za povrh nov sistem odpravlja scenarije, kakršnim smo bili priča tudi na trenutnem Euru, ko sta se Danska in Slovenija s po tremi točkami (brez zmage) uvrstili v izločilne boje, iz tekmovanja pa je izpadla Ukrajina s štirimi točkami. Po novem sistemu lige prvakov bi bila Ukrajina na lestvici pred Dansko in Slovenijo. To pomeni, da bo motiv za nabiranje točk večji, saj posamezna ekipa za preboj v izločilne boje ne bo tekmovala le v ozki skupini neenakih, temveč s celotno ligo.

Priporočamo