Na neformalnem zasedanju zunanjih ministrov Nata v Pragi so šefi diplomacij dvaintrideseterice pripravljali vrh voditeljev članic severnoatlantskega zavezništva, ki bo v začetku julija potekal v Washingtonu. Namenjen bo slavnostnemu zaznamovanju 75. obletnice Nata, na njem pa naj bi sprejeli pomembne odločitve glede prihodnjih varnostnih zagotovil Ukrajini. Ob pripravah je sicer najbolj odmevala napoved dveh ukrajinskih zaveznic, da bodo dosedanje omejitve uporabe njihovega dobavljenega orožja na ruskih tleh delno umaknjene.
Samoobramba je tudi napad
Najprej je omejeno uporabo ameriškega orožja na ruskem ozemlju Ukrajini dovolil ameriški predsednik Joe Biden. Orožje (gre za raketne sisteme dolgega dosega, ki so jih poleg ZDA dobavile še Nemčija, Francija in Velika Britanija) naj bi smeli uporabiti za odgovor na ruske napade oziroma za napade na cilje v neposredni bližini na Rusijo meječe harkivske regije, preko katerih ruske sile dobivajo podporo. Tudi nemški kancler Olaf Scholz je sledil z identičnim dovoljenjem ameriškemu za uporabo nemškega orožja. Po francoskem in britanskem pristanku so z nemškim in ameriškim zdaj vse štiri velike zaveznice Ukrajine dovolile uporabo dobavljenega orožja na ruskih tleh.
Ukrajinski zavezniki so v času močno nevarnih razmer na fronti Kijevu, ko ruskim silam uspeva zasedati nova ozemlja, dovolili, da v skladu z mednarodnopravno zagotovljeno pravico do obrambe uporabi orožje, ki je bilo dobavljeno za ta namen. Rusija je denimo pri napadih na harkivsko območje uporabljala vodene rakete, ki so bile izstreljene iz ruskih lovcev v ruskem zračnem prostoru. Zdaj bi tudi ti lahko postali tarča ukrajinskih sil. »Samoobramba ni stopnjevanje. Samoobramba je temeljna pravica. Zapisana je v ustanovni listini Združenih narodov,« je dejal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Tako je tudi zavrnil očitke Rusije, da gre za stopnjevanje, rekoč, da je Rusija eskalirala razmere s tem, ko je vkorakala v drugo državo. V Kremlju so sicer dejali, da vedo, da Ukrajina že uporablja ameriško orožje za napade na Rusijo.
Priprave za dolgoročno pomoč
Tik pred obletnico in v pričakovanju stopnjevanja ruske ofenzive na ukrajinske položaje v poletnih mesecih še nista dokončno razrešeni dve vprašanji. Ob odprtem kadrovskem vprašanju naslednika Jensa Stoltenberga na čelu Nata – najresnejši kandidat je odhajajoči nizozemski premier Mark Rutte, medtem ko romunski predsednik Klaus Iohannis skoraj zagotovo ne more računati na zadostno podporo – je pomembnejše, kako zagotoviti Ukrajini zadostno financiranje za njeno obrambo, če bi v Belo hišo spet prišel do nadaljevanja vojne v Ukrajini skeptični Donald Trump.
Stoltenberg je na mizo zaveznikom položil načrt, ki naj bi ga na vrhu v Washingtonu potrdili voditelji članic. Medtem ko so se v minulih mesecih iz različnih prestolnic pojavljali premisleki, da bi se za ukrajinsko obrambo letno iz državnih malh zaveznic namenilo med 0,25 in 1 odstotkom BDP, se je Stoltenberg odločil za bolj zadržano verzijo takšne finančne injekcije. Štirideset milijard evrov naj bi zavezniki letno prispevali za ukrajinsko obrambo in se zavezali k večletnemu načrtu. Načrtovanje obrambnih izdatkov Ukrajine, torej usklajevanje donacij in dobave orožja – naj bi z rok kontaktne skupine, ki jo vodijo ZDA, prevzel Nato.
»Od leta 2022 so zavezniki Ukrajini vsako leto zagotovili za približno 40 milijard evrov vojaške podpore. Vsaj to raven podpore moramo ohraniti vsako leto tako dolgo, kot bo potrebno. Predlagal sem tudi, da bi morale zaveznice to breme pravično porazdeliti,« je povedal Stoltenberg. Enotnosti glede tega sicer v zavezništvu ni. Vsaj Madžarska je tista država, ki je na evropski ravni dolgo blokirala nadaljevanje pomoči Ukrajini. Na washingtonskem vrhu naj bi sicer še pospešili ukrajinsko pot v Nato.
