Donald Trump, 45. predsednik ZDA in vnovični republikanski predsedniški kandidat, se je pridružil ne ravno ekskluzivnemu klubu predsednikov, nekdanjih predsednikov in predsedniških kandidatov, ki so bili tarče krogel atentatorjev. V primerjavi z vsemi razen enim je imel največ sreče. ZDA imajo zelo dolgo zgodovino političnega nasilja. Večina atentatov in poskusov atentatov, od prvega na Lincolna do tega na Trumpa, se je zgodila na javnih krajih, na katerih je bilo zbranih veliko ljudi.
Najbolj šokanten atentat
Po zadnjem štetju je v ZDA približno 60 milijonov več kosov strelnega orožja, ki je otročje lahko dostopno, kot prebivalcev: dobrih 333 milijonov državljanov, ki jim ustava (drugo dopolnilo) zagotavlja pravico do posedovanja strelnega orožja, je oboroženih s 393 milijoni pištol, revolverjev, pušk, avtomatov in drugih kosov strelnega orožja. Zato ni presenetljivo, da so politični atentatorji vedno – streljali.
Ko gre za »uspešne« atentate, je zelo verjetno, da večina ljudi najprej pomisli na Dallas v ameriški zvezni državi Teksas leta 1963, ko so krogle smrtno ranile tedanjega 35. predsednika Johna F. Kennedyja. Delno zato, ker je bil to prvi atentat, ki so ga Američani videli v živo, med televizijskim prenosom, delno zato, ker je šokiral ZDA in svet, ter delno zato, ker je desetletja kasneje navdihoval pisatelje, filmarje, umetnike in seveda teoretike zarot. Po uradni različici ga je zaradi samosvojih motivov umoril Lee Harvey Oswald, ki ga je, preden bi lahko sedel na zatožno klop, ubil lastnik nočnega lokala v Dallasu Jack Ruby. Med vrsto teorij zarote je najbolj »priljubljena« tista, ki jo je v filmu JFK iz leta 1991 ponudil znameniti režiser Oliver Stone. Kennedyjev umor naj bi bil puč. Ameriški generali in Cia naj bi zasnovali ta umor, ker so bili ogorčeni zaradi Kennedyjevega načrtovanega umika iz vojne v Vietnamu.
Prvi je bil Abraham Lincoln
Prvi predsednik, ki so ga ubile krogle atentatorja, je bil Abraham Lincoln, 16. predsednik ZDA, ki je vodil ZDA med ameriško državljansko vojno. Zgodilo se je leta 1865. V gledališču v Washingtonu ga je ustrelil znani gledališki igralec John Wilkes Booth, ki je prej javno kritiziral Lincolna zaradi ukinitve suženjstva. Po dvotedenskem begu so ga policisti našli in smrtno ranili.
Manj znana sta politična umora še dveh predsednikov, 20. predsednika Jamesa Garfielda leta 1881. Ustrelil ga je nekdanji predsednikov privrženec Charles Julius Guiteau, razočaran, ker ga Garfield za podporo ni nagradil z diplomatsko službo v Parizu ali na Dunaju. Garfield je umrl dva meseca po atentatu zaradi okužbe strelnih ran. Guiteauja so leta 1882 obsodili na smrt in obesili.
Atentatorjeve krogle so umorile tudi 25. predsednika ZDA Williama McKinleyja leta 1901. Atentator je bil ameriški anarhist Leon F. Czolgosz. Tudi McKinley je umrl zaradi okužbe strelnih ran, osem dni po atentatu. Atentatorja so obsodili na smrt in ga usmrtili šest tednov kasneje. Potem je varovanje predsednikov prevzela ameriška tajna služba.
Zadnji službujoči predsednik, ki je bil tarča atentata, je bil 40. predsednik Ronald Reagan. Leta 1981 je vanj, ko je odhajal iz hotela v Washingtonu, s pištolo streljal John Hinckley mlajši. Reagan je bil hudo ranjen. Dvanajst dni po operaciji se je iz bolnišnice vrnil v Belo hišo.
Theodore Roosevelt z malo več sreče kot Trump
Tarča atentatorja je bil tudi Franklin D. Roosevelt po izvolitvi leta 1933, a še pred vstopom v Belo hišo. Atentator je petkrat streljal v njegovo vozilo. Predsednik ni bil ranjen, smrtno ranjen pa je bil njegov spremljevalec, tedanji chicaški župan. Leta 1975 je bil tedanji predsednik Gerald Ford dvakrat tarča atentata. Je edini predsednik, ki sta ga hoteli ubiti ženski. Prvi je odpovedala pištola, druga ga je zgrešila.
Tudi predsedniški kandidati so bili tarče atentatorjev. Najbolj znan je senator Robert F. Kennedy, ki ga je atentator ubil leta 1968, le pet let po smrti brata – predsednika. Štiri leta kasneje, leta 1972, je bil predsedniški kandidat George Wallace med atentatom tako hudo ranjen, da je bil do konca življenja paraliziran. Šestdeset let prej je bil prvič tarča političnega umora nekdanji predsednik.
Tri leta po odhodu iz Bele hiše, leta 1912, ko se je potegoval za vrnitev v Belo hišo, je atentator v prsi ustrelil bivšega predsednika Theodora Roosevelta (predsednik je bil od leta 1901 do 1909). Kroglo so ustavili neznani »objekti« v žepu njegovega suknjiča. S kroglo v njem je imel govor … Trump torej ni prvi nekdanji predsednik, ki je bila tarča atentata med poskusom vrnitve v Belo hišo, in je imel le malo manjšo srečo kot prvi, Roosevelt.
