Zaradi poskusa atentata na Donalda Trumpa, republikanskega kandidata na predsedniških volitvah, se bo le še povečalo navdušenje nad njim med njegovimi privrženci na konvenciji, ki se začne v danes v Milwaukeeju. Povečalo se bo tudi število Američanov, ki bodo novembra volili zanj. Tako med drugim ocenjuje tudi naš sogovornik, nekdanji veleposlanik v Washingtonu Božo Cerar. »V prihodnjih dnevih bo Trump stvari izpeljal tako, da bo atentat uporabil sebi v prid. Sploh si zna v takšnih primerih pridobivati simpatije. V izkoriščanju takšnih dogodkov v propagandne namene ga je težko prekositi,« pravi Cerar. »Njegove možnosti za izvolitev, ki so bile že doslej zelo velike, se bodo ob izrazih sočutja in solidarnosti še povečale.«

Dodatno razvnemanje strasti

Podobno meni analitik in kolumnist iz Ljubljane dr. Denis Mancevič. »Poskus atentata bo nedvomno pustil močan in najverjetneje odločilen pečat na sedanji volilni kampanji. Dodatno bo mobiliziral volilno telo desno od centra in nagnil tehtnico med še neopredeljenimi volilci še bolj v Trumpovo korist.« Tudi Mancevič je prepričan, da bo Trump spretno izkoristil atentat: zaostril bo retoriko v smislu »vidite, imel sem prav, globoka država vztraja«. Pri tem sploh niso pomembni motivi napadalca in to, da naj bi bil sicer privrženec republikancev. »Ne smemo zanemariti tudi simbolnega pomena Trumpove prve reakcije – dvignjena pest in poziv k boju. S tem se slogan in ključna komunikacija njegove volilne kampanje izrisujeta pred našimi očmi,« pravi Mancevič.

Cerar sicer opozarja na veliko razklanost ZDA na dva politična tabora. »Ta dogodek še bolj razvnema že tako pregrete strasti.« A takšen atentat po Cerarju ne more ogroziti ameriške demokracije. Sprašuje pa se, ali bo preživela, če bo Trump ponovno izvoljen. »Doslej je naredil več potez, ki kažejo, da ne gre za demokratičnega politika.«

Trump že ima vpliv na vojno v Ukrajini

In kako bo zelo verjetna izvolitev Trumpa novembra vplivala na vojno v Ukrajini? »Na to je še vedno težko ali nemogoče odgovoriti, saj je Trump večkrat pokazal, da zna zelo hitro menjati stališča in politike,« pravi Mancevič. »Lahko komentiramo njegove dosedanje izjave o pomoči Ukrajini, ki so šle v smeri, da Trump ne podpira ruskih ozemeljskih zahtev, obenem pa se zavzema za hitro premirje, ki bi lahko dolgoročno vodilo v zamrznjen konflikt in razdelitev Ukrajine ob trenutni fronti.« To pa ne bi ustrezalo ne Moskvi ne Kijevu. In kako bi lahko Trump prisilil Ukrajino in Rusijo k premirju? Mancevič odgovarja: »Vzvodi vpliva na Kijev so znani – prekinitev ameriške vojaške pomoči, brez katere se Ukrajina ne more zoperstaviti ruski agresiji in vzdrževati sedanje fronte. Manj pa vemo o tem, kakšni bi bili vzvodi proti Kremlju oziroma ali ti sploh obstajajo.«

Menda pa Putin komaj čaka, da Trump ponovno postane predsednik ZDA ter dokončno oslabi Nato in zmanjša vojaško podporo Ukrajini. »Številne poteze ruskega vodstva jasno kažejo, da se je Rusija odločila za vojno izčrpavanja, pri čemer sama kar 10 odstotkov BDP usmerja v vojaško oborožitev.« Putin torej čaka, da se bo pomoč Zahoda Ukrajini drastično zmanjšala in se bo Kijev moral začeti pogajati o ruskih ozemeljskih zahtevah, a z bistveno slabših pozicij kot zdaj. »Prvi letošnji test sta Zahod in Ukrajina prestala, saj kot kaže, EU vsaj zaenkrat ne bo zmanjšala dosedanje podpore Ukrajini. Drugi – in odločilen – test bodo ameriške volitve, ki bodo, če zmaga Trump, pomembno spremenile dosedanjo politiko Zahoda in s tem tudi vojno v Ukrajini,« meni Mancevič.