Tako poklicni kot splošni maturanti so v primerjavi z lanskim dosegli nekoliko boljši maturitetni uspeh, dijaki, ki so opravljali mednarodno maturo, pa so se s svojimi dosežki uvrstili v sam vrh med več kot 1300 šolami po svetu, kjer opravljajo mednarodno maturo.

Splošno maturo, ki je v naši državi letos potekala tridesetič, je v spomladanskem roku na 80 šolah po državi opravljalo 6294 kandidatov. Znanje pri 33 maturitetnih predmetih je uspešno dokazalo 92 odstotkov vseh kandidatov, kar je primerljiv delež s preteklimi leti. Minister za vzgojo in izobraževanje dr. Darjo Felda je ob tem izpostavil rast števila maturantov, ki so dobili pohvalo pri splošni maturi in so bili ocenjeni z od 30 do 34 točkami. Potem ko je bilo lani takšnih 316 maturantov, jih je bilo letos 333 (196 deklet in 137 fantov), medtem ko je najvišji možni splošni uspeh (34 točk) letos doseglo 20 kandidatov (lani 18).

Predsednica državne komisije za splošno maturo dr. Marina Tavčar Kranjc meni, da je v naši državi ogromno kakovostnih šol, za katere ne obstaja bojazen, da bi dijake omejile v njihovih potencialih: »Številne šole omogočajo kakovostno znanje in ne omogočajo le dobrih rezultatov, ampak tudi štiri leta dobrega počutja mladostnikov.«

Prijave na jesenski rok

Poklicne mature, ki je letos potekala triindvajsetič, se je na 142 srednjih šolah in organizacijah za izobraževanje odraslih udeležilo 8204 kandidatov, od tega 7324 dijakov in 880 ostalih. »Uspešnih je bilo dobrih 90 odstotkov kandidatov, kar je za odstotno točko več od lanskega leta. Maturitetno spričevalo s pohvalo pri poklicni maturi je prejelo 317 kandidatov, ki so dosegli 22 oziroma 23 točk, ter kandidati, ki so pri prekvalifikaciji oziroma izboljševanju lahko dosegli najvišje možno število (20 točk). Lani ob tem času je bilo takšnih 356 kandidatov,« je pojasnil predsednik državne komisije za poklicno maturo dr. Boris Dular. Po njegovih besedah gre pri poklicni maturi za poseben sistem mature in ne za kopijo splošne mature:»Poklicna matura, ki srednješolcem nudi pridobivanje znanj za določen poklic, je drugačna, ni pa slabša od splošne mature.«

Mednarodna matura je tudi letos potekala na štirih slovenskih gimnazijah (v Mariboru, Ljubljani, Kranju in Novem mestu. Izpite je skupaj opravljalo 73 dijakov iz Slovenije in 48 tujcev, med njimi pa je bilo kar 47 zlatih maturantov, ki so na mednarodni maturi dosegli vsaj 40 točk od skupno možnih 45 točk. Vse točke so dosegli 4 kandidati.

Direktor državnega izpitnega centra (RIC) dr. Darko Zupanc meni, da je bila zahtevnost letošnje mature povsem primerljiva z minulimi leti. Dodal je, da so maturitetni rezultati, pod katere se je podpisalo več kot tisoč zunanjih ocenjevalcev, verodostojni in objektivni ter da kršitev izpitne tajnosti niso zabeležili. 

Morebitne ugovore na oceno lahko oddajo najkasneje do ponedeljka, 15. julija, že jutri pa se lahko kandidati prijavijo k jesenskemu izpitnemu roku splošne mature. Pisne izpite bodo opravljali med 23. in 30. avgustom, do 4. septembra pa bodo šole izvajale tudi ustne izpite. Ali bodo maturanti uspešni, bo znano 17. septembra.

NE tekmovanju, DA znanju

Ob izrčrpavajočem pehanju za ocenami, ki žal prepogosto ostaja edino merilo mladostnikovega uspeha in je rakava rana slovenskega šolstva, so z daleč najboljšim rezultatom mature v zadnjih petnajstih letih zadovoljni na Gimnaziji Celje – Center. Ob devetih zlatih poklicnih maturantih in enajstih zlatih splošnih maturantih so se včeraj tam razveselili še diamantne maturantke na poklicni maturi in dveh diamantnih maturantk na splošni maturi.

»Izjemno smo ponosni na dosežke dijakov. Na poklicni maturi so dosegli 100 odstoten uspeh, na splošni maturi pa so dijaki dosegli 98 odstoten uspeh. Za tri odstotne točke večji uspeh so naši dijaki dosegli tudi v primerjavi z državnim povprečjem, ki je znašal 20 točk,« je povedal ravnatelj Rok Lipnik. Poudaril je, da je uspeh pokazatelj truda in znanja dijakov: »Pri delu z že tako izjemno generacijo dijakov, ki se je ob vstopu v gimnazijski program soočila s precejšnjo omejitvijo točk, smo dali še več poudarka njihovemu znanju. Celoten šolski sistem je namreč preveč naravnan zgolj na ocene oziroma številke. Dejstvo pa je, da je ocena pridobljena v določenem trenutku, zato bi bilo treba sistem spremeniti, da bi bil bolj povezan z znanjem in kompetencami mladih, ne pa z naključno izbranim trenutkom.«

Ob večerni podelitvi maturitetnih spričeval je ravnatelj dijakom zaželel, da bi bili uspešni tudi pri vpisu na želene fakultete, saj se jih je veliko med njimi vpisalo na študije z visoko omejitvijo vpisa, zaradi česar so morali nekateri opraviti še dodatne preizkuse in še ne poznajo rezultatov. »Dijakom želim, da bodo z znanjem, ki so ga pridobili na naši šoli, dobro zvozili skozi življenje in da bodo uspešni na področju, ki si ga bodo sami izbrali,« je sklenil Rok Lipnik.

Predvidene novosti v srednješolskem izobraževanju

Naj spomnimo, da se morda že jeseni obetajo tudi določene spremembe na področju mature. Na šolskem ministrstvu so namreč v začetku meseca predstavili končni osnutek nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja (NPVI) do leta 2033, ki naj bi precej novosti prinesel tudi v srednješolsko izobraževanje.

Eden od ciljev osveženega dokumenta, ki ga bodo septembra obravnavali v parlamentu, nekje v šestih mesecih pa naj bi nastali akcijski načrti za njegovo uresničevanje, je priprava izpita splošne mature iz učnih jezikov na osnovni in višji ravni zahtevnosti. To naj bi po mnenju strokovne delovne skupine pod vodstvom dr. Janeza Vogrinca z ljubljanske pedagoške fakultete vplivalo na zvišanje ravni znanja učnih jezikov in krepitev bralne pismenosti. Medtem ko predlog ohranja dve ravni zahtevnosti na splošni maturi pri matematiki in tujem jeziku, pa v podporo zvišanju ravni znanja vpeljuje dve ravni zahtevnosti tudi pri vseh splošnoizobraževalnih izbirnih predmetih.

Po novem bi morali na splošni maturi vsi kandidati izbrati vsaj en obvezni in vsaj en izbirni predmet na višji ravni, ustne izpite pri predmetih splošne mature pa naj bi se izvedlo med poukom do konca aprila. Če bodo predvidene osvežitve NPVI potrjene, bodo morali dijaki programov srednjega strokovnega in poklicno-tehničnega izobraževanja v prihodnje za vpis v univerzitetne študijske programe opraviti obvezne predmete splošne mature.