Svoje videnje dominantne predstave Tadeja Pogačarja na 107. Giru in njegov vpliv na slovensko kolesarstvo je ekskluzivno za Dnevnik povzel predsednik Kolesarske zveze Slovenije (KZS) Pavel Marđonović. Spregovoril je tudi o tem, da si zlata kolesarska generacija zasluži veliko tekmovanje doma. Morda bo na sporedu že prav kmalu.

Kako ste doživeli nov uspeh Tadeja Pogačarja na ravno končanem Giru?

Giro sem spremljal z dveh zornih kotov. Kot velik navdušenec kolesarstva in vseh slovenskih kolesarjev, po drugi strani pa kot predsednik Kolesarske zveze Slovenije. V obeh vlogah je bilo to fenomenalno. Cela ekipa UAE je naredila velik korak naprej. Osebno me zelo veseli, da sta v ekipi dva Slovenca, poleg Tadeja še Domen Novak, ki je opravil res izjemno delo. Je pa jasno, da Tadej predstavlja presežek in je vprašanje, kje sploh so njegove meje.

Ste si v živo ogledali kakšno etapo?

Dirko sem spremljal preko televizijskih ekranov, saj imam zaradi svoje funkcije veliko obveznosti v Sloveniji. Trenutno je ogromno prireditev, veliko kolesarskih tekmovanj in je moj delavnik zelo zapolnjen.

Kaj takšen uspeh in vsi ostali, ki jih je bilo v zadnjem obdobju zelo veliko, pomenijo za KZS?

Nanje je potrebno gledati s širšega vidika. Zaradi njih se v Sloveniji zelo povečuje zanimanje za kolesarski šport, kar je zelo lepo. Ne gre zgolj za zelo naporen, ampak tudi zelo lep šport. Vsi uspehi sprožijo tudi večje zanimanje javnosti. Govorim o številnih navijačih, ki hodijo na dirke po svetu, in seveda tudi vas medijih, ki po uspehih temu športu posvečate več pozornosti. Za KZS to po eni strani pomeni lažje delovanje, a hkrati predstavlja ogromno obvezo in odgovornost. Vsi pričakujejo, da se bodo rezultati nadaljevali in da v ozadju prihajajo novi Tadeji, Mateji in Primoži.

Kako neposredno to vpliva na vaš funkcijo?

Delo je lažje, ker so mi zaradi mojega položaja odprta vrata, kamor koli pridem. Je pa res, da je to le začetni korak. Kontakt je laže vzpostaviti, ni pa zaradi tega laže pridobiti tudi sredstva, če govorimo o privatnih sponzorjih. Danes sponzorji ne dajo več denarja le zato, da imajo transparent na dirki. Želijo veliko več. Tudi to, da se jim vložena sredstva povrnejo. Z rezultati je tudi državnih sredstev več, tako tudi KZS investira v svoje programe več kot v preteklosti. V cestnem kolesarstvu, kjer imamo največ denarja, tako izjemno veliko vlagamo v mladinski program, kjer imamo sedaj med drugim že tri leta polno zaposlenega selektorja.

Najboljši slovenski kolesarji zelo veliko vračajo tudi slovenskemu kolesarstvu. Neposredno z zvezo je najbolj dejaven Matej Mohorič, ki pomaga ravno pri programu, ki sta ga omenili. Kako deluje ta program?

Res je, vsi kolesarji, vsak na svoj način, vračajo slovenskemu okolju. Z Matejem oziroma z njegovo fundacijo pa smo naredili res izjemen projekt. Matejeva fundacija finančno podpira mladinski program, In tudi zato ima Mladinska reprezentanca številne uspehe v zadnjih letih. Če samo izpostavim lanski naslov evropskega prvaka ter bronasto kolajno in letos prvo in drugo mesto na mladinskem Pariz–Roubaixu. Vsi ti mladi fantje so izjemno motivirani, KZS pa jim omogoča, da se udeležujejo številnih priprav in težkih tekem na reprezentančnem nivoju. V preteklih dveh letih so pod našim okriljem  preživeli med 80 in 90 dni kar je izjemno veliko. Z Matejevo pomočjo lahko vlagamo v mladinski program še več več sredstev, kot smo sprva nameravali.

Gre tukaj izključno za dobrodelnost in vračanje okolju ali si Matej Mohorič na ta način želi kakšnih ugodnosti v reprezentanci?

Matej je pameten in tukaj gre izključno za vračanje lastnemu okolju in delovanje iz srca. Resnično si želi pomagati Zvezi in seveda mladim kolesarjem Tudi sam je bil nekoč mladinski svetovni prvak in svetovni prvak med mlajšimi člani, zato točno ve, kako pomembno je to obdobje. To se tudi vidi, kar se sam večkrat udeleži treningov reprezentance in tako tem mladim fantom dodaja še več motivacije za delo in jim prenaša izkušnje. Mateju se še enkrat več iskreno in javno zahvaljujem za vso podporo.

Vam predsedniki zvez drugih nacij kaj zavidajo vse uspehe?

Na vseh srečanjih in svetovnih kongresih predstavniki drugi kolesarskih zvez prihajajo do nas Slovencev in nas sprašujejo, kako lahko država z dvema milijonoma prebivalci dosega takšne uspehe. Vse zanima, kaj je ključ do tega. Ne govorim pa tukaj le o ljudeh v kolesarskem svetu, sem tudi zaposlen v multinacionalki, kjer delujemo s podjetji iz vsega sveta in tudi ta zastavljajo podobna vprašanja.

Čez slab mesec dni sledi nov vrhunec – dirka po Franciji. Kakšne so vaše napovedi?

Tour je v svetu kolesarstva z naskokom najbolj pomembna dirka. Veseli me, da tam zopet ne bo dirkal le Tadej Pogačar. V boju za skupno zmago bo eden izmed favoritov tudi Primož Roglič. Potem pa sta tukaj še Matej Mohorič in Jan Tratnik, ki se bosta borila za etapne zmage, pozabiti ne gre niti na Luka Mezgeca. Že sedaj se mi naježi koža, ko samo razmišljam o tem. Zagotovo bo to nova fenomenalna dirka. Konkurenca bo še močnejša in zmagovalec bo še bolj zaslužen, saj bo moč spremljati boj treh najboljši kolesarjev na svetu v boju za skupni seštevek. Med njima sta kar dva Slovenca in potem je tu še Jonas Vingegaard. Seveda pa je konkurenca nasploh velika.

Še pred Tourom je tu dirka po Sloveniji. Kako pomembna je ta dirka za samo zvezo, letos namreč praznuje okroglo obletnico?

Vsi se že veselimo tega dogodka. Dirka po Sloveniji je za Slovenijo izjemen projekt. Žal bosta letos od najboljših slovenskih kolesarjev na startu le Matej Mohorič in Luka Mezgec, a to sami dirki ne vzame nobene vrednosti. Vsa zahvala klubu Adria Mobil in direktorju Bogdanu Finku za izjemno delo. Ni pa le dirka po Sloveniji, ki se bo tu odvijala pred Tourom. So še številne druge prireditve in predvsem državno prvenstvo, kjer se nam obetajo izjemni boji za naslov najboljšega v državi.

Nato pa se začenja še del sezone, na katero ima zveza največ vpliva. Kakšne načrte imate na olimpijskih igrah in kasneje na evropskem in svetovnem prvenstvu?

Slovenija je s trenutnimi kolesarji vedno v vlogi favoritov. Lagal bi oziroma bi bilo neiskreno, če bi rekel, da ne merimo na najvišja mesta. A nikoli ne gre pozabiti, da je na svetu veliko vrhunskih kolesarjev. Te dirke pa so vedno nekoliko specifične, predvsem tista na olimpijskih igrah, kjer lahko nastopajo lahko le štirje kolesarji iz posamezne države.

Je za KZS prednost ali slabost, da igre pod olimpijskimi krogi niso najpomembnejše tekmovanje, ampak je to svetovno prvenstvo, ki je na sporedu vsako leto?

To je je specifika kolesarstva, da je svetovno prvenstvo na programu vsako leto, saj je to edina možnost, da dirke v reprezentančnem dresu sploh so za člane. Naslov svetovnega prvaka in mavrična majica je res izjemen dosežek in ima velik pomen, saj majico nosiš nato celo leto. Je pa res, da so olimpijske igre velik dogodek in imajo prav tako veliko vrednost, saj so to športne sanje vsakega športnika v mladih letih.

Od vašega prihoda na funkcijo ste imeli nekaj težav s funkcijo selektorja članske reprezentance. Sedaj ste v Urošu Murnu očitno dobili pravega človeka. Nas lahko popeljete od obdobja, ko se je poslovil Andrej Hauptman, do danes?

Andrej Hauptman je svoj odhod iz mesta selektorja napovedal že leto pred tem in je zaradi prestavitve olimpijskih iger v Tokiu podaljšal sodelovanje za eno leto. Njegova odločitev je bila povsem razumljiva, saj je njegovo delu pri UAE izjemno pomembno in vzame veliko časa. Sam nato ne bi rekel, da smo imeli težave pri iskanju selektorja. Šlo je le za zelo kratko obdobje, kjer nismo mogli najti rešitve za neko dolgoročno sodelovanje. Gre za pomembno funkcijo in na zvezi je velika odgovornost, da se dogovori s pravo osebo. Prevzeti tako ekipo, kjer vsi pričakujejo vrhunske rezultate, ni enostavno. Tisto prvo prvenstvo smo izpeljali, kot smo ga. Menili smo, da smo ga po najboljših močeh, sedaj pa smo z Urošem Murnom res našli pravo osebo. Čeprav se je po koncu profesionalne kariere posvetil poslovnim vodam, je ostal povezan s športom. Je odlična oseba in pravi profesionalec. Kemija je resnično prava in tudi vsi tekmovalci se zelo veselijo nastopanja za reprezentanco.

Je že letos čas tudi za mavrično majico?

Vse proge na svetovnih prvenstvih so zaradi svoje specifike izjemno zahtevne, a na njih navadno ni dolgih klancev. Letos je prvenstvo v Švici in tam so tudi dolgi vzponi, kar zelo ustreza Primožu in Tadeju. Svetovni prvak si želi postati tudi Matej Mohorič, ki zaradi trase morda tokrat ne bo v prvem planu. Vsi trije imajo ne le izjemno željo, ampak tudi realne možnosti, da to v karieri dosežejo, kdaj pa se bo to zgodilo, ne vem. Seveda merimo visoko, a kot sem dejal že pred tem, se moramo zavedati, da je konkurenca močna in da na na enodnevnih dirkah odloča veliko faktorjev.

Ali na KZS razmišljate, da bi tej zlati generaciji lahko pripravili domače veliko tekmovanje?

Sigurno si vsi tega želimo in se o tem pogovarjamo. Zavedati se je treba, da KZS sama ne more prevzeti stroška organizacije tekmovanja in je nujno potrebna pomoč države. Tudi v kolesarskih razvitih državah kot so Belgija, Nizozemska, Danska … brez tega ne gre.. Kolesarstvo ima to specifiko, da  se ne prodaja vstopnic, zato je organizacija dvoranskega prvenstva lažja, ker je nek povratek sredstev zagotovljen. Kolesarstvo ima tu še problem, saj so v času tekmovanja številne cestne zapore. Zato brez velikega doprinosa države to ni mogoče. Sicer se pogovarjamo tudi z Girom, da bi celo etapo speljali po Sloveniji ali imeli vsaj start ali cilj.

Omenili ste, da pogovori že potekajo. Ob idealnem scenariju bi bilo prvenstvo v Sloveniji kdaj?

Izvedba evropskega prvenstva bi bila možna že leta 2026, kar je tudi najbolj realno izvedljivo. Budget za evropsko prvenstvo je nekaj milijonov, za Svetovno prvenstvo pa celo  20 milijonov evrov in je tudi za državo izjemno velik projekt, čeprav ekonomija pravi, da se vsak vložen evro v šport dvojno povrne, bi bil to prevelik projekt.

Pustiva sedaj cesto, saj ste kot predsednik zveze odgovorni tudi za druge panoge. Slovenija ni brez uspehov niti v gorskem kolesarstvu in spustu, kajne?

Tako kot celo kolesarstvo v Sloveniji so tudi te discipline v izjemnem porastu. Pozabiti ne gre tudi na BMX. Monika Hrastnik je v spustu že nekaj let v svetovnem vrhu. Izjemne uspehe doživljamo v olimpijskem krosu, kjer ima še vedno zelo velik vpliv Tanja Žakelj, ki mladim prenaša znanje oz. izkušnje. Maruša Tereza Šerkezi je ravno postala mladinska evropska prvakinja. Imamo pa še dve odlični tekmovalki Vita Movrin in Eva Terpin. Veseli me, da v teh disciplinah prevladujejo predvsem ženske, da se na ta način vzpostavlja nekakšno ravnotežje.

Nam lahko zaupate, v kakšnem stanju je zveza eno leto pred iztekom vašega mandata?

Ob pričetku mojega mandata je bilo nekoliko neprijetno, ker je bila volilna skupščina sredi leta. Takrat nato nisem vedel niti v kakšnem stanju zvezo prevzemam, saj ni bilo narejenega finančnega poročila. Izkazalo se je, da je bila izguba precej visoka, prav tako pa je bilo veliko neplačanih oz. zapadlih obveznosti. Zato so nekateri dobavitelji grozili z izvršbami, ampak na koncu so nam vendarle stali ob strani. Tudi z vsemi sponzorji smo se dogovorili, da nam vsaj pol zneska nakažejo takoj na začetku leta oz. ob podpisu pogodbe, saj je za delovanje zveze to zelo pomembno. Večina državnih sredstev na račun pride šele v drugi polovici leta. Delamo zelo racionalno, a se zavedamo, da ne moramo le varčevati, ampak tudi vlagamo v razvoj. Zelo me veseli, da smo prišli do stanja, da svoje obveznosti lahko poravnamo v roku.

Dolg pa še vedno obstaja, lahko poveste številko?

Ob začetku mojega predsedovanja je imela zveza okoli 150 tisoč evrov minusa, sedaj ga je še okoli 100 tisoč. Pri vsem delovanju zveze, pa bi rad izpostavil, da nas v zadnjih treh letih ne krasijo le boljše finančno stanje in odlični rezultati. Zveza je napredovala na vseh področjih, izboljšali smo našo PR delovanje, boljši je marketing, nivo dirk in ostalih dogodkov smo dvignili na višjo raven. Lahko potrdim, da je zveza v dobrem stanju.

Boste kandidirali za še en mandat?

Trenutno imam namen kandidirati še enkrat, saj je en 4-letni mandat zelo kratko obdobje Zagotovo je pot zveze zastavljena pravilno, ampak možnosti za razvoj in izboljšave so še velike.