People attend a mass presided over by Pope Francis in Trieste's monumental square Piazza dell'Unita' d'Italia, in northern Italy, Sunday, July 7, 2024. The pope is in Trieste for a one-day visit. (AP Photo/Alessandra Tarantino)

Zbrala se je ogromna množica vernikov.

#foto #video Papež v Trstu: “Potrebujemo škandal vere”

07. 07. 2024., 11:59h
Ervin Hladnik - Milharčič

Papež Frančišek je v nedeljo prišel maševat v Trst na veliko celotedensko zborovanje katolikov iz vse Italije. “Potrebujemo škandal vere,” je rekel med citiranjem evangelija v pridigi na Velikem trgu. Kot mnogo drugih interpretacij družbe, ki jih je bilo te dni slišati v Trstu, je tudi ta navezava na Biblijo izvirna in neposredno povezana s politično situacijo. Papež je prišel dva dni po zmagi socialistov v Veliki Britaniji in na dan, ko je Evropo prevevala tesnoba zaradi morebitne zmage skrajne desnice v Franciji.

Škandal, ki ga je omenjal, je bil »kamen spotike« v evangeliju, kjer mladi Jezus Kristus pridiga v sinagogi. Judovski veljaki so se škandalizirali, ker je mizarjev sin brez izobrazbe govoril tako modro in s tolikšno kulturno širino. Reveži v tej družbi niso imeli pravice javnega nastopa. Papež pa je prav okoli zahteve o javnem angažiranju vernikov ob socialnih vprašanjih izključenosti, revščine, brezpravnosti migrantov in drugih krivic zastavil dve intervenciji ob »socialnem tednu katolikov Italije«, množični prireditvi Italijanske škofovske konference, ki je letos doživela petdeseto izdajo. Teden diskusij, okroglih miz in referatov je bil posvečen demokraciji. Konotacije so bile neposredno politične, mnogi so jih brali kot komentar zaradi ogroženosti demokratičnih praks v Italiji in Evropi.

 

Papež Frančišek je v svojem govoru v kongresnem centru zvenel kot kritik politike. Govoril je o kulturi odmetavanja ljudi v smeti. Ta kultura »načrtuje mesto, kjer ni mesta za reveže, novorojence, krhke ljudi, bolnike, ženske, mladino, starce. To je kultura odmetavanja. Oblast postane samonanašajoča – to je zelo grda bolezen, ki ne zna poslušati in ne služi človeku.« Nadaljeval je z idejo participacije pri oblasti, kjer zgolj glas na volitvah ne zagotavlja delujoče demokracije. Da ne bi bilo nesporazumov, na kaj se nanaša, se je med drugimi srečal tudi z delegacijo migrantov.

»Trst je laično mesto,« je ob svoji pridigi na trgu rekel novi tržaški škof Enrico Trevisi. Vendar je na vsakem drugem vogalu cerkev ali molilnica katere druge veroizpovedi. Že zgodaj zjutraj so se proti Velikemu trgu v dolgih kolonah zgrinjali ljudje s frančiškanskimi menihi na čelu, posamično, v družbi družin, na vozičkih, in ustvarili barvito množico, ki je na ulicah priredila živahen poletni festival mode. »Ah, danes me niti ne zanima politika,« je reklo mlado dekle, ki je hitelo, da bi si zagotovilo enega od 8500 sedežev na trgu. »Samo Frančiška bi rada videla. Še nikoli ga nisem, kar govori, pa zveni prav. Poskrbeti je treba za vse.«

 

 

 

Vendar je bi teden, v katerem Italijanska škofovska konferenca razlaga povezave med religijo, socialnimi teorijami in socialno politiko, nabit prav s političnimi konotacijami. Začel je predsednik Italije Sergio Mattarella, ki je odprl socialni teden. »Po obsesivni prisili fašističnega režima smo začutili dah svobode. Ustava je bila ogrodje in garancija državljanskih pravic. Dah svobode je predvsem zavrnitev vsakršne dolžnosti socialnega in političnega konformizma in pravica do opozicije.« Nekateri člani vlade Giorgie Meloni so v njegovem govoru videli prikrito kritiko trendov vladne politike. Mattarella je bil še kar jasen. »Demokratični tok, ki se je začel v Evropi po porazu nacizma in fašizma, je omogočil okrepitev institucij držav članic in širitev zaščite državljanskih pravic. S tem je bil postavljen steber miru najprej v Evropski skupnosti in potem v Evropski uniji.« Ta tok je zdaj ogrožen.

Eden treh slovenskih delegatov Tomaž Simčič se je strinjal, da je politično branje srečanja v Trstu upravičeno. »Vtis, da se je v govoru Mattarelle in škofa Trevisija čutilo zaskrbljenost za demokracijo, je popolnoma pravilen,« je rekel. »Tudi referati delegatov, ki so delovnega značaja, gredo v isto smer. Iščejo se rešitve za probleme, ki pretresajo naš svet. Od globalizacije do migracij. To ni tržaška posebnost. Teden je organizirala Italijanska škofovska konferenca. Škof pa je občutljiv za te teme. Prihaja iz Cremone in je bil duhovni asistent katoliškega sindikata ACLI. Pri vprašanjih socialne marginalizacije je zelo aktiven. V Trst je prinesel novega duha.«

Škof Trevisi je na vso moč poudarjal multikulturni značaj mesta in je nekajkrat spregovoril v slovenščini. Redkost na uradnih prireditvah v mestu. »Dobrodošli v Trstu. Katoliška cerkev v italijanskem in slovenskem jeziku in vse druge cerkve in verska prepričanja vas sprejemajo z radostjo,« je pozdravil katolike, ki so prišli iz vse Italije.

 

 

Tržaški pesnik Marko Kravos se je vzdušja v katoliškem tednu demokracije razveselil. »Zdi se, da je novi tržaški nadškof iz drugačnega testa kot prejšnji. Ni klerikalec ali kaj podobnega.« Papeža je po njegovem speljal v Trst, da bi oživil sožitje, obmejnost, strpnost in tudi benevolentnost do migracij.

»To je dal na bandero,« pravi Kravos. »Potem so prišla presenečenja. Tudi Mattarella je govoril v obrambo demokracije s socialnim delom. V italijanskem političnem prostoru so takoj izrazito reagirali. Češ, kaj si Mattarella privošči. Razumeli so, da so njegove pripombe o ogroženosti demokracije letele na vlado. Giorgia Meloni, ki je brihtna, je takoj rekla, da njegove besede potrjujejo njene izbire. Liga Mattea Salvinija in nekateri člani vlade pa so bili razdraženi.«

Mestne oblasti so skušale vzbuditi vtis socialno angažirane politike in so zaprle zloglasni silos, v katerega so se zatekli migranti, ki drugje niso našli zatočišča. Vsaj v tednu demokracije so najbolj očitne krivice v mestu skrili pred papežem. Ko so ga peljali proti helikopterju, je bil videti zadovoljen.

Poglejte še >>> #video #foto Papež Frančišek že prispel v Trst

#Papež Frančišek#Papež V Trstu#Papežev Obisk V Trstu#Trst
Priporočamo
PREBERITE ZADNJE ČLANKE
×
←
→