Skupina raziskovalcev z Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in Zavoda za gradbeništvo je v zadnjih treh letih spremljala in merila stanje klifa vzdolž slovenske obale in pripravila oceno ogroženosti obale zaradi erozije in z njo povezanih procesov. Cilj projekta je bil preučiti hitrosti in procese erozije in z njo povezane procese na naši obali in opozarjati obiskovalce o nevarnostih, ki zaradi tega nastanejo.

Zadrževanje pod klifi smrtno nevarno

»Rezultati kažejo, da so za erozijo najbolj dovzetni izpostavljeni nezaščiteni obalni odseki, ki ležijo tik ob morju, so strmi in niso poraščeni. Zelo pogosta procesa, ki se dogajata na klifu, sta spodjedanje trših plasti peščenjakov in tudi debelejših apnenčastih plasti ter z njim povezano padanje večjih skal in kamenja. Obalna erozija namreč povzroča preperevanje in odnašanje mehkejših plasti laporovcev, ki so med peščenjaki. Te erozija spodkoplje, da se plast peščenjaka odlomi kot skala, ki se odkotali ali pade s pobočja, ali celo kot večji skalni podor,« je prve rezultate opisal vodja projekta in profesor na Naravoslovnotehniški fakulteti Timotej Verbovšek. Ob tem je opozoril, da nikjer  pod klifom ni varno, če klif ni zaščiten: »Ti procesi so izredno nevarni za sprehajalce in kopalce, ki ležijo pod klifi, saj so izpadle skale zelo različno velike, pa tudi manjši kamenčki so lahko usodni, če padejo z velike višine. Poleg skal občasno padajo tudi drevesa, ki jih erozija spodkoplje. Prav tako ugotavljamo, da je sestava in tudi trdnosti peščenjakov zelo različna in je zelo težko napovedati, katera plast izmed njih je bolj stabilna.«

Podorov se ne da napovedati

Tovrstni procesi so se dogajali in se bodo tudi v prihodnosti še bolj pogosto, saj prihaja do bolj intenzivnih padavin, vetra, dvigovanja morja in ostalih posledic podnebnih sprememb. »Samo v zadnjih nekaj letih je bilo namreč zabeleženih kar nekaj podorov, zadnji je bil ob avgustovskem padavinskem dogodku leta 2023, ko se je v Zalivu sv. Križa, sprožil podor blokov iz apnenčaste plasti z vrha klifa, kjer so skale presekale sprehajalno pot in padle v morje na vznožje. Sedem večjih skal, ki so takrat zgrmele navzdol, je težkih od ene do šest ton,« je izpostavil Verbovšek in spomnil tudi na težave z varnostjo na pešpoti med Piranom in Fieso, ki je ogrožena zaradi padanja kamenja in je bila zaprta že leta 2019, 2021 in zadnjič pred nekaj dnevi, konec maja 2024. »Procesi erozije so to pot spodkopali že do te mere, da se njen podporni zid podira in je pot ponekod zasilno podprta. Leta 2020 so morali tudi sanirati piransko župnišče, saj je erozija uničila potko ob hiši župnišča in je del stavbe župnišča že visel v zraku. Spodkopavanje objektov se v manjši meri dogaja tudi poleg novih stavb med Ankaranom in Debelim rtičem,« je še dodal. 

V okviru projekta so že pred leti v sodelovanju s krajinskima parkoma Strunjan in Debeli rtič izdelali karti ogroženosti pred padanjem skal. Krajinski park že od leta 2012 načrtovano opozarja obiskovalce na nevarnosti zadrževanja pod klifi, z ozaveščanjem na vodenih ogledih in s tablami po parku. Slednje pa so v letošnjem letu po celotnem parku zamenjali s še opaznejšimi znaki.

Projekt se sicer uradno zaključuje konec letošnjega avgusta, ko bodo znani tudi končni rezultati. Z objavo objavo podatkov pa želijo pred kopalno sezono vsaj opozoriti na nevarnosti ležanja pod strmimi klifi. »Trdimo, da prav nikjer ni varno ležati pod klifom, če ta ni zaščiten z gradbenimi ukrepi. Zato svetujemo, da se ležanju, pa tudi sprehajanju pod klifi obiskovalci izognejo, sploh v obdobju padavin in močnejšega vetra ter nekaj dni po tem,« je še opozoril Verbovšek.

Mesečev zaliv med najlepšimi plažami na svetu

Portal Enjoytravel je pred kratkim objavil lestvico najlepših plaž na svetu. Na tretje mesto se je uvrstil Mesečev zaliv pri Strunjanu. »Mesečev zaliv v krajinskem parku Strunjan obdajajo visoke skalne formacije, ki so jih preperele stoletja erozije, ter bleščeča modra in zelena voda. Na eni od številnih pohodniških poti, ki se vijejo skozi rezervat, lahko uživajte v razgledu ali pa preprosto poležavate na soncu,« so zapisali v obrazložitvi. 

Na drugo mesto se je uvrstila plaža Stokes Bay Beach v Avstraliji, na prvo pa plaža Piha Beach na Novi Zelandiji.

Lestvico so pri  Enjoytrave pripravili na podlagi prispevkov njihovih novinarjev, mnenj na družbenih omrežij, upoštevali pa so tudi posebnosti, edinstvene lastnosti in možnosti za nastanitev.