Konservativni izraelski premier Benjamin Netanjahu je razpustil vojni kabinet, ki je doslej vodil vojno v Gazi. To se je zgodilo osem dni po tem, ko sta iz njega zaradi nestrinjanja s premierjevo strategijo izstopila bolj sredinska politika in nekdanja načelnika generalštaba Beni Ganc in Gadi Eizenkot. Netanjahu se je za razpust odločil menda zato, ker ni hotel, da bi Itamar Ben Gvir, skrajno desni minister za nacionalno varnost, postal član kabineta, kar je ta vztrajno zahteval po odstopu Ganca.
Vzporedni organ vladi
Šestčlanski vojni kabinet je kot vzporedni organ vladi, ki ima več kot 30 ministrov, nastal 11. oktobra. Menda je bil to pogoj Ganca in njegove stranke Nacionalne enotnosti, ki ima 28 (od 120) poslancev, da vstopi v vlado narodne enotnosti po Hamasovem pokolu 7. oktobra. Z izstopom Ganca in Eizenkota naj vojni kabinet ne bi imel več smisla.
Netanjahu se namerava o vojni v Gazi v prihodnje posvetovati z nekaterimi ministri, zlasti z obrambnim ministrom Joavom Galantom in ministrom za strateške zadeve Ronom Dermerjem. Z njima hoče sprejemati odločitve, svet za nacionalno varnost pa bi jih zatem zgolj potrdil. Poleg Netanjahuja, Galanta, Dermerja, Ganca in Eizenkota je bil v vojnem kabinetu še Arieh Deri iz verske stranke Šas. Vojni kabinet je tako predstavljal nekakšno ravnotežje političnih sil glede na to, da je bila Netanjahujeva vlada najbolj desna v zgodovini Izraela. Skrajni desničar Avigdor Lieberman na primer ni vstopil v vlado narodne enotnosti, ker mu Netanjahu ni dovolil postati član vojnega kabineta, ni pa hotel biti zgolj eden od 38 ministrov.
Netanjahu in Ganc sta se oktobra dogovorila, da vladna večina, ki je brez stranke Nacionalne enotnosti štela 64 poslancev, ne bo sprejemala nenujnih zakonov, tudi ne sporne reforme sodstva, in da se bo vojni kabinet sestajal vsakih 48 ur. Odločitve vojnega kabineta je potrjeval svet za nacionalno varnost, v katerem so bili do nedavnega tudi štirje poslanci Nacionalne enotnosti. Najbrž pa razpustitev vojnega kabineta ne bo vplivala na Netanjahujevo vodenje vojne.
Država z vojsko ali
vojska z državo?
Je pa zdaj prišlo do napetosti med vlado in vojsko, ker Netanjahu ne odobrava odločitve generalštaba, da brez posvetovanja z njim na zelo omejenem območju na jugu Gaze ob mejnem prehodu Kerem Šalom vzhodno od Rafe uvede »taktične premore vojaške aktivnosti« med 8. in 19. uro, s čimer naj bi omogočili dostavo in razdelitev humanitarne pomoči, ki čaka na drugi strani meje. Netanjahu je ob tem vzkliknil: »Imamo državo z vojsko in ne vojske z državo!« Skrajno desni ministri obtožujejo generale, da izvajajo načrt Ganca. Izraelska vojska je sicer tudi na jugu Gaze v ponedeljek še naprej napadala.
Vsekakor pa obstaja kriza v vrhu izraelske države, ker po več kot osmih mesecih vojski ni uspelo uničiti Hamasa in osvoboditi večjega dela zajetih talcev. Doma se nadaljujejo množični protesti svojcev in številnih drugih proti Netanjahuju in njegovi zelo desni vladi z zahtevo po razpisu predčasnih volitev. Menda pa tudi izraelski protestniki ignorirajo trpljenje prebivalcev Gaze. Ministrstvo za zdravstvo iz Gaze je v torek sporočilo, da je po 7. oktobru v Gazi v izraelskih napadih umrlo 37.347 ljudi, večinoma civilistov. Mediji po svetu pa večjo pozornost posvečajo novici, da je v soboto v Gazi umrlo tudi enajst izraelskih vojakov, od tega osem ob eksploziji v Rafi. Od začetka kopenske ofenzive izraelske vojske 27. oktobra jih je v Gazi umrlo več kot 300.
