Čeprav je dokazov, da visokoprocesirana hrana škodi zdravju, vsak dan več, je njena poraba po vsem svetu čedalje večja. »Visokoprocesirana hrana izpodriva bolj zdravo in manj predelano hrano po vsem svetu, kar gre z roko v roki s porastom debelosti in drugih s prehrano povezanih kroničnih bolezni,« opozarja profesor Carlos Monteiro z univerze v Sao Paulu.
Profesor, ki bo o nevarnostih visoko predelanih živil prihodnji teden govoril na mednarodni konferenci o debelosti, opozarja na velikansko priljubljenost hitre hrane, že pripravljenih obrokov, energijskih in beljakovinskih ploščic ter gaziranih pijač.
Po podatkih, ki jih navaja Guardian, v Združenem kraljestvu in ZDA že več kot polovico zaužite hrane sestavljajo visokoprocesirana živila. Pri nekaterih skupinah prebivalstva, še zlasti pri mladih in socialno ogroženih, predelana hrana predstavlja 80 odstotkov vse zaužite hrane.
Večje tveganje za bolezni
Študija, ki jo je februarja objavila revija The BMJ, je pokazala, da je z visokoprocesirano hrano povezano večje tveganje za pojav 32 različnih bolezni. Tisti, ki uživajo veliko takšne hrane, so bolj ogroženi, da jim bodo nekoč diagnosticirali vse od raka dojk in debelega črevesa do bolezni srca, depresije, astme in drugih bolezni.
Profesor Monteiro se je že pred leti zavzemal, da bi živila na svoji ovitkih poleg tabel s hranilno vrednostjo vsebovala tudi informacije o tem, čez koliko procesov je živilo šlo med pripravo. Kot je poročal New York Times, je oblikoval štiristopenjsko lestvico – od minimalno predelane hrane, hrane, ki vključuje predelane sestavine, predelane hrana in do ultra predelane hrane.
Prepoved oglasov in nazorna opozorila na embalaži
Kot je dejal za Guardian, je zaradi vplivov visoko predelane hrane na zdravje močno zaskrbljen, obenem pa opaža, da prej omenjena študija in podobna opozorila ne zadoščajo več. Po njegovo bi bilo treba vpeljati opozorila, kakršna so v rabi pri tobačnih izdelkih.
»Oglasi za visoko predelano hrano bi morali biti prav tako prepovedani ali strogo omejeni, na embalaži pa bi morale biti podobe, podobne tistim na ovojih cigaret,« je prepričan. »Prodajo takšnih živil bi morali prepovedati v šolah in zdravstvenih ustanovah, prav tako bi morali zvišati davek na takšna živila, ustvarjene prihodke pa uporabiti za subvencioniranje sveže hrane,« se glasi njegov predlog.
Težava je v tem, da je predelana hrana pogosto bolj priročna, ugodnejša in tudi okusnejša od sveže pripravljenih obrokov, kar po Monteirovo ni naključje, saj je vse našteto cilj prehrambenih velikanov, ki prodajajo takšno hrano.
»Tako tobak kot predelana hrana povzročata številne hude bolezni in prezgodnjo smrt. Oboje proizvajajo nadnacionalne korporacije, ki ogromne dobičke, ki jih pridobijo s svojimi privlačnimi in zasvojljivimi proizvodi, vlagajo v agresivne tržne strategije in v lobiranje proti regulaciji,« je jasen Monteiro.
Pomembna je količina
Z njim se ne strinja Hilda Mulrooney z londonske Metropolitanske univerze, ki pravi, da je primerjava s tobačnimi izdelki zelo poenostavljena.
»Potrebujemo vrsto hranil, vključno z maščobami, sladkorjem in soljo, ki imajo v živilih več funkcij, denimo strukturno, delujejo pa tudi kot konzervans,« razlaga. Teh živil po njeno ne gre primerjati s tobačnimi izdelki, pri katerih se ve, da varna in zdravju neškodljiva količina ne obstaja. Hranila iz procesiranih živil v določeni meri potrebujemo, pravi strokovnjakinja za nutricionistiko. »A ne v količinah, ki jih uživa večina med nami,« dodaja.
