Avstrijo je moral zapustiti domnevni ruski tajni obveščevalec, ki je pred tem več let neopaženo deloval v Sloveniji, pod krinko novinarja. Ivan Popov je prišel v Slovenijo, ko je politične vajeti prevzemal Marjan Šarec. Z njim je celo opravil daljši intervju.

Prijetje ruskih vohunov v Sloveniji še vedno odmeva v svetovni medijski krajini. Pred dnevi je Wall Street Journal objavil članek o elitnih agentih ruske obveščevalne službe SVR, ki sta živela v Črnučah. Pravi imeni Marie Rose Mayer Munoz in Ludwiga Gischa sta Ana Valerevna Dulceva in Artjom Viktorovič Dulcev. Tajni sodni postopek zoper obtožena ruska vohuna naj bi bil na ljubljanskem sodišču sklenjen v kratkem.

Slovenskim varnostnim organom je sočasno spolzel skozi prste drug domnevni ruski agent iste obveščevalne službe, razkriva Dnevnik. Pri nas je več let služboval pod krinko dopisnika ruske tiskovne agencije TASS.

Njegovo prikrito delovanje so letos spomladi razkrili šele avstrijski varnostni organi in mu ukazali, da zapusti državo. Rusija je v povračilnem ukrepu odvzela akreditacijo novinarki javne radiotelevizije ORF. 

Agent se je moral 7. junija vrniti v Rusijo

Informacijo je prejšnji teden objavila avstrijska tiskovna agencija APA. Avstrijske oblasti so 30. aprila dopisniku TASS odvzele stalno akreditacijo in dovoljenje za prebivanje ter mu naročile, naj v dveh tednih zapusti državo. Ruski državljan, ki mu je v uradnih dokumentih ime Ivan Popov, je Avstrijo zapustil 7. junija. 

Preden je postal dopisnik iz Avstrije, je agent Popov več let služboval v Sloveniji. Njegov prihod v Slovenijo sovpada s predčasnimi volitvami v državni zbor, ki so bile razpisane aprila 2018. Že mesec zatem Popov obišče Mursko Soboto, kjer ruski veleposlanik Doku Zagajev položi venec in cvetje k spomeniku zmage v drugi svetovni vojni.

Popov ne objavlja veliko, se pa postopoma približuje najvišjih slovenskim političnim krogom. Vlada Marjana Šarca je v parlamentu potrjena 13. septembra 2018. Novembra Popov spiše poročilo o slovesnosti, ki jo rusko veleposlaništvo organizira v Centru Noordung v Vitanju. Domnevni obveščevalec Popov ima na slovesnosti bližnje srečanje z več predstavniki nove slovenske vlade, saj se je udeležijo tudi tedanji podpredsednik vlade, minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo, minister za kulturo Dejan Prešiček in minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. Pikalo na Dnevnikovo poizvedbo odgovarja, da se dogodka sicer spominja. Popova pa ne. 

Dvanajstega februarja 2019 Popov poroča o mednarodni konferenci mariborskega raziskovalnega centra II. Svetovne vojne z naslovom »Druga svetovna vojna: miti in resničnost,« dva dni zatem poroča o dogodku na gradu Strmol, kjer tedanji generalni državni tožilec Drago Šketa in ruski generalni tožilec Jurij Čajka podpišeta letni program o sodelovanju tožilstev. Popov citira Šketo, ki izpostavi »pomen sodelovanja z Rusijo kot prijateljsko državo«. Šketa se stika z ruskim »novinarjem« ne spominja, razloži Dnevniku. 

Šarec agentu razglabljal o dobrih odnosih z Rusijo 

Septembra 2019 ima Popov bližnji stik z vrhom slovenske politike: opravi obširen intervju s predsednikom vlade Marjanom Šarcem, TASS ga objavi na predvečer Šarčevega obiska v Moskvi. »Vašim bralcem bi rad povedal, da sem vesel, da so odnosi med našima državama na visoki ravni,« mu pove premier. »Spoštujem tako ruski narod kot vse narode, ki živijo na ozemlju Ruske federacije, in želim nadaljevati takšno sodelovanje. In v Slovenijo vabim vse, ki bi jo radi videli na lastne oči.« Marjan Šarec včeraj ni odgovoril na Dnevnikova vprašanja v zvezi s tem intervjujem.

S položaja predsednika vlade je odstopil januarja 2020. Svet dva meseca kasneje zdrsne v pandemijo novega koronavirusa. Javna poročila Popova postanejo še redkejša, zadnji zapis iz Slovenije TASS na svoji spletni strani objavi maja 2021. Popov poroča o uradnem obisku tedanjega zunanjega ministra Anžeta Logarja v Rusiji. »Dogodki zadnjih mesecev so razvoj diplomatskih odnosov med Evropsko unijo in Rusko federacijo pripeljali na zelo nizko raven,« v pogovoru ugotavlja vodja slovenske zunanjepolitične službe.

Kaj počne Popov naslednje dve leti, iz objav TASS ni mogoče podrobneje rekonstruirati. Leta 2023 postane dopisnik TASS z Dunaja. Avstrijski tednik Falter ga že marca letos, sicer anonimno, razkrinka kot častnika ruske zunanje obveščevalne službe SVR. Falter izpostavi še nenavadno okoliščino, da se mu je v sveže prenovljeni dunajski pisarni TASS pridružila še kolegica Arina Davidjan; v Avstriji namreč TASS že dve desetletji ni imel akreditiranih več zgolj enega novinarja. V svojih občasnih dopisniških poročilih se Popov osredotoča na avstrijske protivladne proteste. 

Krinka padla pred dunajskim obiskom Blinkena 

Po Dnevnikovih neuradnih informacijah ključno napako stori marca, ko se skupaj s sodelavko skuša akreditirati za tiskovno konferenco ob obisku ameriška zunanjega ministra Anthonyja Blinkena na Dunaju. Avstrijski varnostni organi v teh okoliščinah dobijo zakonsko pravico podrobneje preveriti osebne podatke obeh dopisnikov TASS. Pri tem odkrijejo dovolj dokazov, da naj bi bil novinarski poklic zgolj krinka njunega obveščevalnega dela. Obema izrečejo negativno varnostno oceno in jima odvzamejo akreditacijo. S tem avtomatično izgubita tudi pravico do bivanja v Avstriji. 

Domnevni obveščevalec Popov je že zapustil Avstrijo. Ruske oblasti so se odzvale nemudoma. Odvzele so akreditacijo moskovski dopisnici avstrijske javne radiotelevizije ORF Marii Knips-Witting in jo pozvali, naj zapusti državo. Moskovsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da gre za odziv na odvzem akreditacije ruskemu dopisniku državne agencije TASS v Avstriji. Maria Knips-Witting je iz Moskve poročala od januarja 2024. Avstrijsko zunanje ministrstvo je ruski povračilni ukrep označilo za »očiten napad na svobodo tiska v Rusiji.« Zoper izgon dopisnice je protestiralo tudi uredništvo ORF. 

Kdaj so bili pristojni slovenski organi uradno obveščeni o tem, da naj bi bil dopisnik TASS častnik ruske zunanje obveščevalne službe SVR? Je Slovenija izdala varnostno oceno o njem, in če je, kakšna je bila? Na ta in še nekatera druga novinarska vprašanja čakamo odgovore notranjega in zunanjega ministrstva. V molk se je zavil tudi Janez Žakelj (NSi), predsednik komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. »Predsednik komisije zaradi narave podatkov oziroma nepristojnosti ne more komentirati navedb ter odgovoriti na vaša vprašanja,« je odgovorila služba za odnose z javnostmi državnega zbora.