Med deseterico najbolj obiskanih prireditev v sklopu EPK v prvem polletju izstopajo prireditve, vezane na ptujski karneval, ki je bil letos še posebej bogat. Sledijo zabavni filmi s svetovnega spleta in razstava Nemci in Maribor. Podatke so nam posredovali odgovorni organizatorji, ki se zavedajo, da bo po obiskanosti zanje najpomembnejši poletni čas po eni strani zaradi tradicionalnega Festivala Lent, ki naj bi na svojih prireditvah gostil kar 600.000 gledalcev, in po drugi zaradi Rock Otočca, ki naj bi bil letos zaradi partnerstva z EPK za dva dni daljši kot običajno, pričakujejo pa kakšnih 20.000 gledalcev. Kritiki EPK sicer očitajo, da so najbolj obiskane prireditve (Lent, ptujski karneval, Otočec) tako in tako na sporedu vsako leto, po drugi strani pa je res, da ljudstvo mnogokrat zanemarja na videz manj pomembne stvaritve. Ali če se pošalimo zdi se, da je evropska prestolnica kulture, glede na število obiskovalcev kurentovanja, v resnici Ptuj, in ne Maribor.

Festival umetnosti in dediščine 100.000 obiskovalcev

Letošnje tradicionalno 52. kurentovanje je bilo na Ptuju še posebej bogato. Artfest je vključeval predvsem umetniške vsebine, poudarjali so glasbeno-gledališko predstavo Korantova svatba in slikarsko prireditev Ex tempore, vezano na karnevalske tematike. Etnofest je bil bolj klasičen. Poleg predaje oblasti princu karnevala, tradicionalnega srečanja slovenskih pustnih likov in mask ter mednarodnega srečanja pihalnih godb in mažoretk so priredili še srečanje veselih mask iz vrtcev, dijaški maskenbal, program osnovnih šol, tradicionalno likovno kolonijo, gledališke predstave, pustno poroko, znanstveni simpozij in kakopak karnevalsko povorko...

Hišnik Maribora več kot 25.000 ogledov

Gre za serijo kratkih humoristično-satiričnih filmov, ki nastajajo v produkciji Studia Legen. Tekste je napisal Rok Vilčnik, režija je v rokah Matjaža Latina, v glavni vlogi hišnika pa je vedno za šalo pripravljeni Aljoša Ternovšek, natančneje Dušan Vaupotič-Dule. Filmčke lahko najdete na spletu, vsi so tudi na youtubu, avtorji pa pravijo, da gre za refleksijo Maribora skozi pripoved zapuščenega marginalca. Duletova vloga in poslanstvo sta se s časom, od prvotne monodramske zasnove do danes, spreminjala in preoblikovala. Začel je poudarjati okolje, v katerem živimo, in kar se nam tu dogaja.

Nemci in Maribor okoli 15.000 obiskovalcev

Razstava Nemci in Maribor, ki se končuje z 20. junijem, je bila osrednja razstava v prenovljenem razstavišču nekdanje Velike kavarne. Organizatorji so želeli, da bi osvetljevala v podzavesti Mariborčanov prisotno, a nikoli celovito predstavljeno vlogo Nemcev v mestu. Zaradi demografskih razmerij ter gospodarske in politične moči so bili Nemci pomemben mestotvorni element. Razstava naj bi predstavljala proces oblikovanja dveh nacionalnih skupnosti v Mariboru ter osvetljevala prisotnost in vlogo Nemcev v mariborskem političnem, kulturnem, gospodarskem in vsakdanjem življenju v različnih časovnih obdobjih.

Slovenski dnevi knjige 8000 obiskovalcev

Konec aprila so imeli v Mariboru prireditev Slovenski dnevi knjige. Glavna tema - literatura in literarna refleksija; šlo je za refleksije evropskih avtorjev na dela slovenskih avtorjev, s posebnim poudarkom na avtorjih iz vseh mest EPK. Ponujali so interpretacije ter reinterpretacije literarnih tem, parodični ali eksperimentalni prenos v drugo okolje, variacije literarnih kanonov, na primer v izvedbah uličnih gledališč, stand-up komikov ali ljudi zunaj literarnih krogov, ki so prav tako del festivala. Novosti so bile kroženje po vseh prestolnih mestih, izmenjave in knjižni sejem. Več kot 50 prireditev in okoli 300 ustvarjalcev.

Hommage a Stravinsky 5541 gledalcev

Umetniški direktor Baleta SNG Maribor Edward Clug je na velikem odru SNG Maribor postavil novo baletno kreacijo, sintezo dveh pomembnih baletov Igorja Stravinskega (Petruške in Posvetitve pomladi). Načrt je bil pretanjeno reflektirati eksistencialno realnost sodobnega subjekta postmoderne družbe. Predstava je obeleževala 130-letnico skladateljevega rojstva. Za Stravinskega so se odločili predvsem zaradi pretanjenega, a jasno izraženega čuta za ritmiko in samosvojo "plesnost". Ob premieri zaradi tehničnih zapletov orkester ni nastopil v živo, ob gostovanjih pa ga kanijo vključiti.

Prestolnica okusov 5150 jedcev

Na EPK in posebej na Lentu je kulinarika opazen del (kulturne) ponudbe. Pravijo, da je Prestolnica okusov kulinarični pozdrav obiskovalcem in prebivalcem evropske prestolnice kulture. Cilj projekta je bil ponuditi kulinarično kulturo na pladnju najboljših regionalnih sestavin, pomagati Mariboru ter partnerskim mestom do prepoznavne kulinarične destinacije in z dvigom kakovosti gostinske ponudbe prispevati k uspehu kulturnih prireditev v sklopu evropske prestolnice kulture. V času EPK ponujajo poseben izbor (kakovostne) kapljice, imeli so cenejše kreativne menije po gostilnah, na Lentu pa bodo letos ponujali tudi hrano vrhunskih slovenskih kuharjev.

Črne maske 5103 gledalcev

Tridnevno uverturo ob začetku EPK, ki je v Mariboru potekala konec tedna, je kronala premiera opere Črne maske Marija Kogoja. Koprodukcija obeh domačih opernih hiš v režiji Janeza Burgerja pod taktirko Uroša Lajovica. Za triurni spektakel po drami Leonida Andrejeva sta sceno zgradila Numen in Ivana Radenović. Kostumograf Alan Hranitelj pa je kot protiutež črnim maskam postavil razkošne rdeče kostume, obogatene z motivi človeškega telesa (ušesa, usta, oči, glava), srca, ujete duše, odrski gib pa je oblikoval Edward Clug. Za mnoge najpomembnejši dogodek EPK.

Otvoritveni dogodek EPK 2012 5000 gledalcev

Enourna prireditev na Trgu Leona Štuklja, ki jo je režiral Matej Filipčič, v neposrednem prenosu pa predvajala nacionalna televizija. Dogodek so povezovali Tadej Toš, Polona Juh in Marko Mandić, šlo pa je za simbolno in svečano dobrodošlico umetnikom in umetnicam, občinstvu in samemu začetku EPK. Rdeča nit programa je bilo potovanje otroka in svetlobe skozi partnerska mesta, ki kot simbol spomina in poslanstva EPK oživljata in v mesta prinašata kulturo in vizionarstvo. Na odru so bili operni pevci, popevkarji, rokerji, folklorna skupina, akademski pevski zbor, orkester, harmonikarski orkester, župan, predsednik, evropski poslaniki in organizatorji.

Zidova objokovanja 5000 obiskovalcev

Marca je bil na Slomškovem trgu v Mariboru postavljen projekt Zidova objokovanja avtorja Janeza Janše. Instalacija je bila sestavljena iz dveh ledenih zidov, rdečega in črnega, na nekoliko nagnjenem terenu, tako da se je voda počasi talila v bazen v obliki Slovenije. Rdečkasta in temnosivkasta voda se je skupaj z umazanijo na ulici zlivala v rjavkasto mlakužo. Drugi del Zidov objokovanja je bil posvečen intimnemu performansu joka. Prizorišče joka je bilo sestavljeno iz treh lakrimatorijev: individualnega, v katerem se je posameznik poskušal razjokati ob osebnem spominu, kolektivnega, v katerem je gledalec izbiral med posnetki, ki ga lahko pripravijo do joka, ter fiziološkega, kjer se je razjokal ob pomoči dražila.

Lajnarski festival 4500 obiskovalcev

Partnersko mesto Slovenj Gradec je bilo aprila prizorišče prvega mednarodnega Lajnarskega festivala. Poleg domačih lajnarjev so na ulicah in trgih zaigrali tudi priznani lajnarji iz Francije, Češke in Švice. Skupaj petnajst jih je veselo zabavalo Korošce in turiste, ki so se celo bolj kot ob skladbah (že zelo zmoderniziranega instrumenta) zabavali ob starih pisanih oblačilih, v katera so bili oblečeni gostje. Vprašanje pa je, kakšna bo usoda festivala glasbe in kostumov v prihodnje, ko ta ne bo več v sklopu EPK.