V Bruslju so v petek razkrili, da je slovenski operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture, ki je podlaga za črpanje denarja iz kohezijskega sklada, "v delu, ki se nanaša na železnice, pritegnil pozornost komisije". "Kar 230 od skupno 450 milijonov evrov, ki jih ima Slovenija na voljo za financiranje železnic, se nanaša na en sam velik in tehnično zahteven projekt. Po naši oceni bi bilo zato pametneje, če bi Slovenija ob hkratni pripravi projekta drugi tir začela načrtovati tudi alternativne projekte, pri katerih bi lahko počrpala denar, če projekt drugi tir ne bo pravočasno končan," so za Dnevnik pojasnili v direktoratu.
Dodali so še, da "financiranje projektov, ki ne bodo do izteka aktualne finančne perspektive (2015, op.p.) vsaj delno operativni, ni najboljši način za učinkovito črpanje sredstev". Kot je znano, je agencija za okolje konec oktobra zavrgla zahtevo ministrstva za promet za izdajo okoljevarstvenega soglasja za drugi tir Divača-Koper. To bi lahko zamude pri projektu, ki bi moral biti po lanskih napovedih ministra za promet Patricka Vlačiča končan leta 2017, še povečalo, čeprav so to možnost pred dnevi izključili tako na ministrstvu kot v Družbi za razvoj in investicije (DRI).
Kljub temu je iz zapisnika zadnjega sestanka med predstavniki evropske komisije, ministrstva in DRI, ki so se srečali konec oktobra v Ljubljani, razvidno, da je slovenska stran vendarle prisluhnila svarilom Bruslja. Če je namreč vodja direktorata za železnice Nina Mauhler še konec septembra predstavnikom komisije zatrjevala, da bo Slovenija projekt Divača-Koper izpeljala ne glede na to, ali bo zanj dobila denar EU, in napovedala, da naša država "v tej fazi ne namerava vlagati sredstev in časa v pripravo drugih možnih projektov", je le mesec dni kasneje predstavnikom komisije predložila "osvežen" načrt vlaganj v železnice. Iz njega je mogoče razbrati, da bo Slovenija, če ji ne bo uspelo počrpati 230 milijonov kohezijskih evrov za progo Divača-Koper, ta denar delno poskušala pridobiti prek dveh rezervnih projektov (nadgradnja proge Dolga Gora-Poljčane).
Ostali del zneska naj bi "pojedli" že potrjeni projekti (modernizacija obstoječe proge do Kopra, elektrifikacija in nadgradnja proge Pragersko-Hodoš, uvedba sistemov ETCS in GSM-R na železniškem omrežju), ki so se, kot so obiskovalcem iz Bruslja predstavili na ministrstvu, podražili po izdelavi dodatne projektne in investicijske dokumentacije. Pri tem naj bi največji delež odpadel na projekt modernizacije nivojskih prehodov na postajah, ki naj bi se s prvotno predvidenih 210 milijonov evrov podražil za 40 milijonov evrov.
primoz.cirman@dnevnik.si
