Dokapitalizacija s pretvorbo dela terjatev bo namreč eden od temeljev načrta finančnega prestrukturiranja Merkurja, ki ga v zadnjih tednih pripravljajo banke in uprava in ki naj bi bil predvidoma jutri predložen kranjskemu okrožnemu sodišču. Če lastniki v razlastitev ne bodo privolili, bo Merkur pred koncem leta končal v stečaju.

Koncept reševanja Merkurja, o katerem bodo banke ponovno razpravljale jutri, včeraj pa je o njem govoril tudi nadzorni svet Merkurja, predvideva dokapitalizacijo s konverzijo terjatev v višini med 100 in 150 milijoni evrov. H konverziji terjatev bodo povabili vse upnike, ki imajo zavarovane terjatve, to pa so tako banke kot nekateri Merkurjevi dobavitelji. Upniki, ki nimajo zavarovanih terjatev (med temi so tudi nekatere banke), se bodo imeli možnost odločiti, ali bodo s pretvorbo dela terjatev postali solastniki Merkurja ali pa bodo privolili v odpis (za zdaj kaže, da do največ 30 odstotkov) svojih terjatev. S tem bi Merkurju zagotovili dolgoročno vzdržni dolg.

Toda Merkurju morajo poleg kapitalske ustreznosti zagotoviti tudi likvidnost. Banke v dozdajšnjih pogajanjih niso privolile v možnost dokapitalizacije Merkurja tudi s svežimi sredstvi, dogovarjajo pa se, da bi Merkurju v postopku prisilne poravnave dale kratkoročno sindicirano posojilo v višini med 30 in 40 milijoni evrov. Namenjeno bi bilo tekočemu poslovanju.

Kot smo nedavno razkrili, so kreditne zavarovalnice močno omejile zavarovanje terjatev dobaviteljem, kar je še otežilo in v nekaterih primerih celo ustavilo poslovanje dobaviteljev z Merkurjem. Zato se banke dogovarjajo tudi o tem, da bi Merkurju izdale sindicirano garancijo, s katero bi Merkur povrnil zaupanje dobaviteljev. Torej, če Merkurju obveznosti ne bi uspelo plačati v dogovorjenih rokih, bi dobavitelji poplačilo obveznosti zahtevali od bank. Načrt finančnega prestrukturiranja med drugim predvideva tudi prodajo vsega premoženja Merkurja, ki ni potrebno za osnovno dejavnost, zlasti poslovno nepotrebnih nepremičnin in delnic Gorenjske banke ter Save.

Banke se po naših podatkih pripravljene privoliti v takšno amortizacijsko strukturo posojil, da bi bil Merkur v prvih letih sanacije čim manj obremenjen z odplačevanjem obresti za najeta posojila. Le tako bo namreč naprej vzpostavil normalno poslovanje z dobavitelji. Upnikom, ki nimajo zavarovanih svojih terjatev in ki bi morali privoliti v odpis dela terjatev, bi ponudili poplačilo v krajšem časovnem obdobju, kot bi veljalo za banke. S tem bi se izognili nevarnosti, da bi dobavitelji svoj položaj poskušali popravljati s poslabšanjem pogojev poslovanja z Merkurjem.

Načrt finančnega prestrukturiranja, ki bo temeljil na polletnih računovodskih izkazih družbe, bodo v prihodnjem mesecu še dopolnjevali, saj ni možnosti, da bi se banke do jutri dogovorile za vse podrobnosti. Ker se konec septembra izteče tudi moratorij na poplačilo že zapadlih obveznosti, pa morajo banke do konca tedna podpisati nov dogovor, po katerem bi moratorij podaljšali do konca oktobra. S tem bi se izognili unovčevanju zavarovanj za zapadla posojila, kar bi ogrozilo sanacijo.

To so ključni temelji finančne sanacije Merkurja, ki ga dogovarja sedem največjih bank upnic - NLB, Nova KBM, Abanka Vipa, Probanka, Gorenjska banka, Banka Koper in Hypo Alpe Adria Bank (skupaj imajo okoli 80 odstotkov bančnih terjatev). Kot smo že omenili, pa se bo ključna bitka med lastniki Merkurja in njegovimi upniki odvijala pri vprašanju zdajšnje vrednosti kapitala Merkurja, od katerega bo odvisna lastniška struktura podjetja po izvedeni dokapitalizaciji. Lastniki za zdaj ne želijo privoliti v ocene bank, zlasti NLB kot vodje neformalnega konzorcija bank upnic, da je trenutna vrednost kapitala v Merkurju enaka nič. Banke pri tej oceni vztrajajo na podlagi ekonomskih kazalcev in pogojujejo dokapitalizacijo s tem, da se obstoječi lastniki odpovedo svoji naložbi. Že pri vseh dozdajšnjih sanacijah podjetij, ki so se zaradi menedžerskih odkupov znašla na robu bankrota, je bilo temeljno izhodišče bank, da ne bodo reševale dotedanjih lastnikov. To je veljalo tako v primeru Istrabenza in Pivovarne Laško, veljalo pa naj bi tudi za Merkur.

vesna.vukovic@dnevnik.si, suzana.rankov@dnevnik.si